Slovenija je pri črpanju splezala čez evropsko povprečje, poleg tega je komisija umaknila napoved ustavitve plačil zaradi težav z informacijskim sistemom.

"Lahko vam predam pozitivne novice. S koncem prejšnjega leta, torej z 31. decembrom, je postala Slovenija nadpovprečna pri črpanju evropskih sredstev," je poudarila Mlinarjeva, za katero je bil to prvi uradni obisk v Bruslju v vlogi ministrice za razvoj, strateške projekte in kohezijo.

Slovenija je nadpovprečna, ko gre za črpanje vseh evropskih sredstev. Črpanje kohezijskih sredstev je 35-odstotno, črpanje vseh sredstev pa 40-odstotno, medtem ko je evropsko povprečje pri 39 odstotkih, je pojasnila ministrica, ki si želi, da se ta trend nadaljuje in pospeši.

S komisarko Eliso Ferreira sta se osredotočili tudi na ukrepe, ki jih Slovenija izvaja za pospešitev črpanja evropskih kohezijskih sredstev iz evropskega socialnega sklada, evropskega sklada za regionalni razvoj in kohezijskega sklada.

V javne razpise, projekte in programe je bilo do konca preteklega leta usmerjenih za 2,65 milijarde evrov, kar je 86 odstotkov razpoložljivih sredstev EU-ja v obdobju 2014–2020, v Bruselj pa so posredovali za več kot milijardo evrov zahtevkov za plačilo oziroma 34 odstotkov razpoložljivih sredstev, so sporočili iz službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Slovenija lahko razpoložljiva sredstva v vrednosti 3,068 milijarde evrov koristi do vključno leta 2023, a je treba še bolj pospešiti izvajanje projektov na terenu. Komisiji lahko namreč posredujejo zgolj zahtevke za plačila za že izvedene projektne dejavnosti.

Komisija umaknila napoved začasne ustavitve plačil za Slovenijo

Druga dobra novica pa je po ministričinih besedah to, da je Evropska komisija potrdila umik napovedi morebitne začasne ustavitve plačil za Slovenijo, ki je bila posledica tehničnih težav z informacijskim sistemom. "To je bil tudi razlog mojega obiska," je poudarila.

Komisija tako ne bo uresničila julija lani napovedane možnosti začasne zaustavitve plačil sredstev evropske kohezijske politike iz bruseljske blagajne v slovenski proračun zaradi pomanjkljivosti v informacijskem sistemu e-MA. Informacijski sistem, ki je bil v preteklem letu in pol največja težava na tem področju, zdaj zagotavlja tekoče črpanje, je zatrdila ministrica.

Težave z informacijskim sistemom so bile po ministričinih besedah tudi glavni razlog za razliko pri črpanju med tem in prejšnjim finančnim okvirom, na kar je pred časom v Bruslju opozoril slovenski član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb.

Jereb je oktobra lani izpostavil, da je Slovenija konec leta 2018 porabila 24,2 odstotka sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov, kar je za peto leto izvajanja finančnega okvira razmeroma malo, sploh v primerjavi s petim letom prejšnjega okvira, ko je bila poraba že 37-odstotna. Izpostavil je tudi, da je Slovenija ena izmed držav z največjo razliko med porabo konec leta 2018 in leta 2011.

Drugi razlog za razliko pri črpanju pa je po navedbah Mlinarjeve pozen začetek izvajanja finančnega okvira, ki se zaradi težav v pogajanjih o večletnem proračunu za obdobje 2021–2027 pričakuje tudi pri novem finančnem okviru. Mlinarjeva dogovora o večletnem evropskem proračunu ne pričakuje pred nemškim predsedovanjem, ki se začne julija.

Mlinarjeva zadovoljna z 92 milijoni evrov za zeleni prehod Slovenije

Evropska komisija je pretekli teden predlagala naložbeni načrt za socialno pravično uresničitev cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Njegov bistveni del je mehanizem za pravičen prehod v pomoč pokrajinam, kjer bo zelena tranzicija najdražja.

Eden od treh stebrov tega mehanizma je sklad za pravičen prehod. Zanj je komisija predvidela 7,5 milijarde evrov svežega denarja, ki naj bi spodbudil do 50 milijard evrov naložb na podlagi kohezijskih sredstev.

Od 7,5 milijarde evrov svežega denarja je komisija Sloveniji namenila 92 milijonov evrov, kar je 44,3 evra na prebivalca. V absolutnih številkah se ne sliši "blazno veliko", a preračunano na prebivalca je to pravična vsota, je dejala Mlinarjeva.

Po deležu na prebivalca je več namenjenega le za Estonijo, Poljsko, Bolgarijo in Češko. V absolutnem smislu je največ denarja predvidenega za Poljsko, in sicer dve milijardi, sledi Nemčija z 877 milijoni evrov.

Ob upoštevanju kohezijskih sredstev, ki naj bi jih ta svež denar aktiviral, je celotna ocena financiranja za Slovenijo v okviru tega prvega stebra 327 milijonov evrov, za celoten EU pa 31 milijard evrov.

Ob upoštevanju še drugega in tretjega stebra mehanizma, torej sredstev iz programa InvestEU in Evropske investicijske banke (EIB), pa je bruseljska okvirna ocena naložbenega potenciala za Slovenijo 1,2 milijarde evrov, za celoten EU pa 105 milijard evrov.

Španija: Sklad je zelen, a ni pravičen

Vprašanj je sicer še veliko. Najprej je treba zagotoviti 7,5 milijarde evrov svežega denarja. Nekatere države, na primer Španija, se tudi že pritožujejo, da je sklad sicer zelen, ni pa pravičen.

Mlinarjeva je dejala, da se strinja s Šarcem, da financiranje podnebnih ciljev ne sme biti zagotovljeno na račun kohezije, a izpostavila, da to ni njihova temeljna skrb. Bolj so zaskrbljeni glede samega izvajanja, ker je precej zapleteno za revizijo, čemur se želijo izogniti.

Najprej je sicer predlog treba potrditi, nato pa pripraviti podrobno strategijo. V povezavi s pomočjo iz sklada se omenjata savinjsko-šaleško in zasavsko območje.

Predlog finskega predsedstva, ki je "bolj ali manj mrtev", je zbudil vse prijateljice kohezije, je še poudarila ministrica. Naslednji sestanek prijateljic kohezije bo sicer predvidoma 1. februarja v Lizboni.