Šarec se je zavzel za "zadosten in v prihodnost usmerjen proračun", s katerim se bo mogoče spoprijeti s ključnimi izzivi.

"Države prijateljice kohezije vztrajamo na svojih pozicijah, da je kohezija izjemnega pomena za nas in da se ne sme zmanjšati delež sredstev za kohezijo in za skupno kmetijsko politiko," je po srečanju dejal Šarec.

Slovenski premier je na vrhu 17 držav neto prejemnic razvojnih sredstev iz evropskega proračuna pozval k ohranitvi močne kohezijske politike. "Močna Evropska unija potrebuje zadosten in v prihodnost usmerjen proračun," je poudaril in opozoril, da tega z nadaljnjim krčenjem sredstev za kohezijsko politiko Unija ne bo mogla doseči. "Za nas je kohezija izjemnega pomena, tudi v preteklosti je omogočila razvoj v Sloveniji in tudi v drugih državah."

Evropska komisija je maja lani predlagala večletni finančni okvir 2021–2027 v višini 1135 milijard evrov oz. 1,11 odstotka BND-ja Unije. Vendar pa države neto plačnice vztrajajo pri obsegu proračuna v višini enega odstotka – neuradno naj bi bile to predvsem Nizozemska, Švedska, Danska, Avstrija in Nemčija. Nov predlog bo na mizi na decembrskem vrhu EU-ja, ko se bo začel sklepni del pogajanj. "Če želimo kohezijsko politiko zaščititi, mora obseg večletnega finančnega okvira ostati blizu predloga komisije v višini 1,11 odstotka BND-ja," poudarja Šarec.

Proračun v višini enega odstotka BND-ja za Slovenijo po besedah Šarca ni sprejemljiv, saj bi to pomenilo, da bodo sredstva za kohezijo bistveno zmanjšana, kar je za Slovenijo izjemno neugodno. Za Slovenijo je po njegovem neugodno tudi, da ima dve kohezijski regiji. Za zahodno kohezijsko regijo bi "zmanjšanje višine evropskega proračuna pomenilo drastično zmanjšanje sredstev", je opozoril.

Slabši izračun za zadnje obdobje

Evropska komisija je na področju kohezijskih sredstev, ki so ključna razvojna sredstva za države srednje in vzhodne Evrope ter revnejše sredozemske članice EU-ja, predlagala 331 milijard evrov. Slovenija naj bi po tem predlogu po izračunu, ki temelji na podlagi statističnih podatkov o razvitosti za obdobje 2014–2016, prejela 3,73 milijarde evrov kohezijskih sredstev. Po podatkih za obdobje 2015–2017 pa bi se ji zaradi večje razvitosti izračun poslabšal.

Šarec je potrdil, da si Slovenija prizadeva, da ne bi bili uporabljeni zadnji statistični podatki, ki jo uvrščajo med t. i. razvite. "Vemo, da naši dve kohezijski regiji še zdaleč nista na stopnji razvitosti, kot bi si želeli. Države članice enostavno ne smejo izgubiti pomembnega dela kohezijskih sredstev samo zaradi posodobljenih statističnih podatkov. Hkrati ni sprejemljivo, da katera koli regija v EU-ju, zlasti če ima polovico prebivalstva države, praktično čez noč izgubi dostop do večine sredstev strukturnih skladov," je opozoril premier.

Pred decembrskim vrhom EU-ja

Voditelji držav prijateljic kohezije iz srednje, vzhodne in južne Evrope so v Pragi sprejeli deklaracijo, v kateri so poudarili pomen kohezijske politike pri doseganju nekaterih ključnih ciljev EU-ja, kot so ekonomska in socialna konvergenca, delovanje notranjega trga in boj proti podnebnim spremembam.

Pred decembrskim vrhom EU-ja in začetkom ključne faze pogajanj o prihodnjem sedemletnem finančnem okviru so države tako poslale pomembno sporočilo, še posebej ob vse glasnejših pozivih držav neto plačnic v proračun po zmanjšanju obsega sredstev.

Srečanja v Pragi, ki ga je gostil češki premier Andrej Babiš, so se udeležili premierji in predstavniki 17 držav srednje in vzhodne Evrope, poleg Slovenije in Češke še Bolgarije, Cipra, Estonije, Grčije, Hrvaške, Italije, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške in Španije. Udeležil se ga je tudi evropski komisar za proračun Günther Oettinger.

Pogajanja o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU-ja so se začela julija lani, končni dogovor pa je po nekaterih napovedih mogoče pričakovati spomladi prihodnje leto. Ali bo dogovor dosežen spomladi, je, kot je dejal Šarec, težko napovedovati "glede na različne interese in situacijo, kot jo imamo v EU-ju", pa pričakuje, da bodo pogajanja "dolga in težka".