Mrak je po razpletu referenduma v Grčiji, na katerem so volivci zavrnili zadnji dogovor z mednarodnimi upniki, dejal, da bodo prihodnji dnevi ključni za nadaljevanje grške zgodbe, sploh glede možnosti za nadaljevanje pogovorov. Mrak pričakuje, da bo glede na obdobje pred referendumom ostrejša retorika na obeh straneh, grški in na strani mednarodnih posojilodajalcev, nekoliko omehčana in da pogovori bodo.

"Mislim, da vsaj en krog pogovorov še bo, potem pa bomo videli," je dejal. Retorika, ki je bila uporabljena pred referendumom, je bila dokaj ostra in tudi izključujoča. Če bosta obe strani po tej poti nadaljevali, "se ni več o čem pogovarjati", je opozoril, a sam vendarle pričakuje, da razgovori še bodo, čeprav hitre rešitve ne gre pričakovati.

"Počakajmo dva, tri dni"
Zelo pomembno bo, kako se bo na grški referendumski "ne" pogojem za novo finančno pomoč odzvala Evropska centralna banka (ECB). Mrak pričakuje, da bo banka čakala na signale držav članic evropske monetarne unije. "Verjetno bomo po dveh, treh dneh videli, kako bo šla stvar naprej," je pojasnil.

"Obsežne posledice" ob vzpostavitvi nacionalne valute
Grčiji se 20. julija izteče pomemben rok, do katerega morajo Atene Evropski centralni banki vrniti 3,5 milijarde evrov posojila. "Če bi se stvar vlekla in Grčija ne bi bila sposobna vrniti tega dolga, ECB-ju verjetno ne preostane drugega, kot da prekine nujno likvidnostno pomoč," je pojasnil Mrak. To bi odprlo pot do vzpostavitev neke vzporedne valute oziroma nove drahme, kar bi prineslo s seboj obsežne posledice.

Če bi se Grki odločili za slovo od evra, nove valute ne bi vezali nanj. "Ravno zaradi tega bi to uvedli, da bi prišlo do velike depreciacije v odnosu na evro," pojasnjuje Mrak. To bi sicer prineslo celo vrsto težav za ljudi v Grčiji, ki imajo danes evre - depoziti v bankah bi bili pretvorjeni v nacionalno valuto. "Ker je zelo realno pričakovati inflacijo, bi to pomenilo, da bi ljudje sčasoma izgubili ogromno denarja," je dejal Mrak. "Prehod na nacionalno valuto bi vsaj v roku nekaj mesecev tako pomenil kar veliko izgubo za grško prebivalstvo. To je draga pot reševanja njihovega problema," je izpostavil.

Je pa ekonomist še opozoril, da bodo v tehtanju prihodnjih možnosti ključni razmisleki, precej širši od ozkega finančnega pogleda na grško krizo. Odzivi držav članic bodo vezani na širše okolje - kaj to pomeni za območje z evrom kot celoto, kako ga bodo videli mednarodni finančni trgi, pa tudi na druge strateške razmisleke, kot so odnosi z Rusijo in kriza z migranti.

Da bo imel grški "ne" evropskim varčevalnim ukrepom popolnoma nepredvidljive posledice tako za Grčijo kot evroobmočje in da je ključno to, kako bo ravnal ECB - ali bo prisluhnil Atenam in povečal nujno likvidnostno pomoč ali bo zalivanje grških bank z evropskim denarjem še ta mesec ustavil, se strinjajo tudi drugi slovenski ekonomisti.

"S plačami in pokojninami se še da odlašati"
Kot je v pogovoru z Urško Jereb Brankovič za radijsko Drugo jutranjo kroniko dejal Igor Masten, pa o nadaljnjih potezah ECB-ja "nikakor ne želi špekulirati ali česar koli prejudicirati". "Treba pa se je zavedati, da je to prvič v zgodovini, da je to dogodek, ki ob formiranju evropske monetarne unije ni bil predviden."

Da je vzdrževanje grškega bančnega sistema v prihodnih dneh ključno, se je strinjal tudi Matej Šimnic iz Alta skladov. Dejal je: "Verjetno sama država nekaj likvidnosti še ima oziroma se da določene zadeve, kot so plače vojski in pokojnine, še vseeno odlagati. Tekoče dvige predvsem upokojencev pa je zelo težko omejiti."

In prav zato bo morala grška vlada svojim državljanom pojasniti nadaljnje korake, tudi glede denarja, ki ga državljani še niso dvignili z bank. Načrta, da bi grške banke svoja vrata spet odprle v torek, pa najverjetneje, kot menijo sogovorniki, ne bo mogoče uresničiti, dodaja Jereb Brankovičeva.