Dan po referendumu, na katerem so grški volivci preprečljivo zavrnili pogoje mednarodnih posojilodajalcev, se je Cipras srečal s predstavniki vladnih in opozicijskih strank. Sedemurnemu srečanju je sledila skupna izjava, ki naj bi premierju zagotovila močnejši položaj v pogajanjih s posojilodajalci.

V torek bo namreč najprej potekal krizni sestanek finančnih ministrov evrske skupine, nato pa še izredni vrh voditeljev držav s skupno evropsko valuto, na katerem pričakujejo nov predlog Grčije za dogovor o rešitvi finančne krize.

"Premier Aleksis Cipras se bo v Bruslju pogajal v imenu vseh Grkov," je po srečanju s premierjem dejal obrambni minister in vodja koalicijske stranke Neodvisni Grki Panos Kamenos, ki je prepričan, da je dogovor s posojilodajalci edina mogoča rešitev za Grčijo. Za skupno izjavo so se odločili vsi voditelji strank, ki so se udeležili sestanka, razen komunistične stranke, medtem ko se predstavniki Zlate zore srečanja niso udeležili.

Da v torek v Bruselj prihaja z novim predlogom dogovora, je Cipras dejal tudi v popoldanskem telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki se je pozneje v Parizu srečala s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom.

V izjavi po srečanju sta poudarila, da vrata za nadaljevanje pogajanj z Grčijo po referendumskem "ne" pogojem posojilodajalcev v zameno za novo finančno pomoč ostajajo odprta, a pričakujeta konkretne nove grške predloge, pri čemer je ključnega pomena čas, ki pa se izteka.

Finančni ministri evrskega območja so dejali, da hočejo od Grčije slišati novo pobudo za rešitev krize. Grški minister za gospodarstvo Georgios Statakis je povedal, da je pomemben del njihovega predloga prestrukturiranje znatnega deleža dolga, in sicer v višini 30 odstotkov, kar je v skladu z analizo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki ocenjuje, da grški dolg, ki znaša več kot 300 milijard evrov, ni vzdržen tudi ob izvajanju vseh zahtevanih reform in solidni gospodarski rasti.

Prestrukturiranju dolga najbolj nasprotuje Nemčija in vodja socialdemokratov Sigmar Gabriel, je tudi podkancler, ki je dejal, da bi vsakršno brezpogojno prestrukturiranje dolga pomenilo konec evrskega območja. Na novinarski konferenci je pozval k takojšnji pomoči za Grčijo, vendar ob tem dodal, da mora vlada v Atenah hitro predstaviti predlog za dogovor, če hoče ostati v območju evra.

Za presenečenje je poskrbel grški finančni minister Janis Varufakis, ki je le nekaj ur po referendumu odstopil s položaja, na katerem ga je zamenjal dozdajšnji vodja skupine za pogajanja z mednarodnimi upniki Evklid Cakalotos.

Prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je poudarila, da bodo Grčiji pomagali, če bo ta zaprosila za pomoč. "Spremljamo razvoj dogajanja v Grčiji in smo pripravljeni pomagati, če bodo za to zaprosili," je dejala v izjavi. Grčija ima sicer od preteklega torka do IMF-a neporavnane obveznosti, zato do njihovega poplačila ne bo mogla dostopati do sredstev sklada.

Svet Evropske centralne banke je zavrnil grško prošnjo po zvišanju izredne likvidnostne pomoči grškim bankam. Iz Aten je sicer že prišlo sporočilo, da bodo banke ostale zaprte še v torek in sredo.

Španija naklonjena pogovorom, Nemčija ne
Članice so se različno odzvale na nedeljski referendum in medtem ko Nemčija zavrača možnost pogajanj o prestrukturiranju grškega dolga, je Španija po drugi strani izrazila pripravljenost na pogovore o novem programu pomoči.

Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert je dejal, da vrata za pogovore z Grčijo "ostajajo odprta, a se še ne morejo začeti". "Glede na odločitev grških državljanov trenutno še ni pravih pogojev za začetek pogovorov o novem programu pomoči," je prepričan. "Ne vidim nobenih razlogov za nova pogajanja o tem," pa sporoča predstavnik nemškega finančnega ministrstva Martin Jäger.

Španski gospodarski minister Luis de Guindos je prepričan, da ima Grčija pravico, da zaprosi za nov, že tretji, program pomoči. Po njegovih besedah je grška vlada pripravljena na takšna pogajanja, vendar pa bodo ne glede na izid v Grčiji neizogibne predvsem gospodarske reforme.

Francoski finančni minister Michel Sapin meni, da vprašanje odpisa dolga za rešitev grške krize ne bi smelo biti tabu.

Britanski finančni minister George Osborne je opozoril, da bi se lahko finančna situacija v Grčiji naglo poslabšala po zavrnitvi pogojev na referendumu, zato je voditelje evrskega območja, v katerem Velike Britanije sicer ni, pozval k sklenitvi novega dogovora. Sam je dejal, da je realističen in vidi le še malo možnosti za "srečen izhod iz krize".

Bruselj: Čakamo evroskupino
"Stabilnost evrskega območja ni vprašljiva," je v odzivu na grški referendum dejal podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro. "Imamo vse, kar je treba, da obvladamo položaj." Grški "ne" je poglobil vrzel med Grčijo in drugimi evrskimi državami ter zapletel položaj in otežil iskanje rešitve, je še ocenil Dombrovskis. Evropska komisija je po njegovih besedah še naprej pripravljena iskati rešitev, a ne more začeti pogajanj z Grčijo brez mandata evroskupine.

Cerar: Ne bomo privolili v neiskrene in nekonstruktivne poskuse
Slovenski premier Miro Cerar je dejal, da Slovenija spoštuje izid referenduma in da slovenska vlada še naprej ostaja solidarna z grškim prebivalstvom, ki mu pomaga v okviru svojih zmožnosti ter obstoječih pravil in mehanizmov. Cerar se bo v torek udeležil vrha evroskupine v Bruslju, kjer pričakuje nov predlog grške vlade, ki bo sprejemljiv za Grčijo in preostalo Evropsko unijo ter bo temeljil na prepričljivem načrtu strukturnih reform v Grčiji.

"Le tako bo lahko grško gospodarstvo vzpostavilo trajnostne temelje, na katerih bo mogoče zagotavljati boljšo prihodnost grškemu prebivalstvu ter stabilnost celotne Evropske unije. Na kakršne koli poskuse s strani grške vlade, ki nimajo iskrenega in konstruktivnega namena doseči sporazuma o nadaljnji pomoči Grčiji, slovenska vlada ne bo pristala," je dodal.

Telefonski pogovor Ciprasa in Putina
Cipras se je po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Pobudo za telefonski pogovor je dala grška stran, Cipras in Putin pa sta se poleg referenduma dotaknila tudi odnosov med državama, so v izjavi sporočili iz Kremlja. Ali bo Rusija obubožani Grčiji zagotovila finančno pomoč, o čemer se je v javnosti v preteklosti precej špekuliralo, ni znano.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je predtem dejal, da bi Moskva razmislila o finančni pomoči, če bi Atene zanjo posebej zaprosile. Kot je dejal, Moskva spoštuje izid referenduma, saj so Grki na njem izrazili svojo voljo. "Upamo, da bodo naši grški partnerji kolikor se da hitro dosegli nujen kompromis s posojilodajalci in sprejeli odločitve, ki bodo najbolje zagotovile gospodarsko in socialno stabilnost države," je dejal.

Rusija in Grčija v zadnjih mesecih močno krepita politične in gospodarske stike; med drugim sta podpisali dogovor o sodelovanju pri načrtovanem projektu gradnje plinovoda Turški tok, ki bo plin iz Rusije mimo Ukrajine pripeljal v Evropo.

Varufakis se umika
Po veliki zmagi tabora "ohi" (ne) na grškem referendumu je odstopil grški finančni minister. "Kmalu po objavi izidov referenduma sem od nekaterih evropskih ljudi in določenih 'partnerjev' dobil namige o tem, da bi bila moja 'odsotnost' na sestankih dobra. Tudi premier je ocenil, da bi mu to morebiti lahko pomagalo pri sklenitvi dogovora. Iz tega razloga danes zapuščam ministrstvo za finance," je Varufakis zapisal na svoji spletni strani.

Na blogu je Varufakis nedeljski referendum še označil za "edinstven trenutek v zgodovini, ko se je majhna evropska država zoperstavila dolžniškemu suženjstvu". A obenem je opozoril, da ima, tako kot vsi napori za demokratične pravice, tudi ta zavrnitev pogojev evrske skupine svojo ceno. Zato mora grška vlada zdaj referendumski izid izkoristiti za dosego prave rešitve za grško krizo. Po njegovem mnenju je to dogovor, ki bo zajemal prestrukturiranje dolga, manj varčevanja, prerazdelitev bogastva v dobro revnih in prave reforme.

Ob tem je dodal, da je njegova dolžnost, da Ciprasu pomaga izkoristiti "kapital", ki so ga vladi z referendumom poverili Grki, zato bo še naprej podpiral premierja, novega finančnega ministra in grško vlado.

Varufakis je sicer pred referendumom dejal, da bo odstopil, če bodo volivci glasovali za pogoje posojilodajalcev, zato je njegov odstop precejšnje presenečenje.

Za novega finančnega ministra je bil imenovan vodja grške skupine za pogajanja s posojilodajalci Evklid Cakalotos, ki je bil do zdaj državni sekretar na grškem zunanjem ministrstvu. 55-letni Cakalotos je vodenje pogajalske skupine prevzel, potem ko je grška vlada aprila zaradi skromnega napredka v pogajanjih preoblikovala ekipo uradnikov, ki vodijo ključna pogajanja o dolgu z mednarodnimi posojilodajalci.

Nekdanji premier in vodja opozicijske Nove demokracije, Antonis Samaras, ki je zagovarjal potrditev dogovora z upniki, je po izidih referenduma odstopil.

V Bruslju svarijo pred "bolečimi časi"
Medtem ko so Grki v zanosu slavili, pa je izid referenduma v Bruslju, razumljivo, povzročil kisle obraze in novo zagato. Ponoči se je oglasil vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem, ki je v prvem odzivu ocenil, da je izid "obžalovanja vreden" za prihodnost Grčije, in opozoril, da so za okrevanje grškega gospodarstva težki ukrepi in reforme neizogibni. "Zdaj čakamo na pobude grških oblasti. Evroskupina bo o stanju razpravljala v torek," je sporočil.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je posvaril, da "Evropa vstopa v zelo težaven in dramatičen čas", razen če ne bo grška stran v "prihodnjih urah na mizo dala pomembnih predlogov", visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini pa je tvitnila, da so "boleči dnevi pred vsemi, ki verjamejo v združeno Evropo".

V Bruslju so v zadnjih dneh večkrat dali vedeti, da zmaga odgovora "ne" prinaša še težje okoliščine za začetek pogajanj o novi pomoči za Grčijo. Prvi izmed ključnih datumov je 20. julij, ko mora Grčija ECB-ju vrniti več kot tri milijarde evrov.