Temu nasprotujeta Poljska in Madžarska, ki se jima je po nekaterih virih pridružila tudi Slovenija, poroča TV Slovenija.

Sorodna novica Koalicija in opozicija poudarjata pomen vladavine prava oziroma vrednot EU-ja

Skupno srečanje voditeljev se še zmeraj ni začelo. Začetek je bil sprva načrtovan opoldne, a so ga že večkrat preložili.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel se je najprej sešel z nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Sledil je niz srečanj v različnih sestavah, na primer srečanje zgoraj omenjene četverice ključnih akterjev z voditelji Grčije, Španije, Portugalske in Italije, srečanji Michela z baltskimi voditelji in z višegrajsko četverico ter srečanje varčne četverice z voditelji južnih držav.

Z Michelom se je skupaj z voditelji iz Hrvaške, Bolgarije, Romunije in Malte srečal tudi slovenski premier Janez Janša, ki se je v soboto dvostransko sešel s poljskim kolegom Mateuszem Morawieckim, danes pa še s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem.

V pričakovanju novega pogajalskega predloga

Ob začetku skupnega zasedanja se pričakuje nov pogajalski predlog, v katerem naj bi še dodatno oklestili obseg nepovratnih sredstev in povečali posojila, kar sicer zahteva varčna četverica – Nizozemska, Avstrija, Švedska in Danska – ob podpori Finske.

Kot je znano, skušajo voditelji EU-ja doseči dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

Sprva je bilo v 750-milijardnem skladu za okrevanje predvidenih 500 milijard evrov za nepovratna sredstva in 250 milijard za posojila, a se razlika med obema ovojnicama vse bolj zmanjšuje, neuradno naj bi bilo razmerje že 400 milijard za nepovratna sredstva in 350 milijard za posojila. Poleg razmerja med nepovratnimi sredstvi in posojili so ključna odprta vprašanja v končnici pogajanj še krovni obseg svežnja in rabati za nekatere neto plačnice, izračunavanje nacionalnih ovojnic sredstev za okrevanje, pogojevanje in upravljanje ter novi lastni viri.

Janša: Zahajanje v stranske teme preprečuje osredotočanje na ključne probleme

Zahajanje v stranske teme preprečuje osredotočanje na ključne probleme, je dejal premier Janez Janša ob prihodu na tretji dan vrha EU-ja. "Upanje umira zadnje. Še vedno obstajajo dobre možnosti, da se dogovorimo, a odprta je tudi še slabša možnost, da se naredi daljši premor, po katerem pa se bojim, da stališča ne bodo bistveno bliže. Močno podpiram nadaljevanje teh pogajanj do uspešnega zaključka," je še poudaril Janša.

"Pred nami je tretji dan pogajanj o evropskem proračunu in o skladu za okrevanje. To so moja tretja pogajanja o evropskem proračunu v moji politični karieri in dejansko gre na žalost bolj za pogajanja kot za usklajevanje," je dodal Janša.

Vprašanje povezave spoštovanja vladavine prava in sredstev iz proračuna

Med drugim je jabolko spora povezava med spoštovanjem vladavine prava in sredstvi iz proračuna. Madžarska in Poljska že ves čas nasprotujeta načrtovani povezavi med evropskim denarjem in spoštovanjem vladavine prava in po navedbah diplomatskih virov ju je pri tem v razpravi na vrhu podprla tudi Slovenija.

Britanski časopis FT je v povezavi s tem na Twitterju zapisal, da "se Madžarska, Poljska in Slovenija upirajo sistemu, ki bi povezal denar s spoštovanjem temeljnih pravic".

Janša se je na ta tvit odzval z besedami: "Narobe. Želimo samo to, da za vse veljajo enaki standardi. Za Poljsko, Slovenijo, Luksemburg, Madžarsko, Nemčijo ... Enaki standardi glede neodvisnega sodstva, medijev, svobode govora ... Nikakor nikjer ne podpiramo selektivnega pravosodja in dvojnih standardov."

Fajon: Predsednik vlade samovoljno zapušča klub jedrnih držav

Na to se je prva odzvala evropska poslanka in voditeljica Socialnih demokratov (SD) Tanja Fajon, ki je prav tako na Twitterju zapisala, da je "umeščenost Slovenije med jedrne države EU-ja ena najpomembnejših zunanepolitičnih usmeritev, potrjena tudi s strategijo zunanje politike, sprejete v državnem zboru. Predsednik vlade samovoljno zapušča klub jedrnih držav, vrednote EU-ja, vladavino prava!?"

Varčne države za manj nepovratnih sredstev

Sicer je glavni spor v soboto nastal med t. i. varčno četverico ‒ Nizozemska, Avstrija, Danska in Švedska ‒, okrepljeno s Finsko, ter Italijo in Španijo na drugi strani, in sicer glede višine nepovratnih sredstev v novem skladu za obnovo.

Italijanski premier Giuseppe Conte je po koncu drugega dne pogajanj dejal, da je še vse odprto in da je razprava o nekaterih točkah živahna, tudi trda. Opozoril je, da so vsi v istem čolnu in da bodo na koncu vsi zmagovalci ali vsi poraženci. Oglasil se je tudi madžarski premier Viktor Orban, ki "vidi možnosti za dogovor". Nemška kanclerka Angela Merkel je manj optimistična, saj meni, da kljub različnim stališčem in izraženi volji na vrhu obstaja možnost, da voditelji dogovora znova ne bodo sprejeli: "Zelo se bom potrudila, vendar pa obstaja možnost, da rezultatov ne bo."

Sorodna novica Maratonska pogajanja še brez preboja. Janša: Test vztrajnosti.

"Po neuradnih informacijah je predsednik Evropskega sveta Charles Michel sicer že precej popustil zahtevam t. i. četverice varčnih držav," je za Radio Slovenija poročal Igor Jurič. Varčne države želijo čim manjši obseg sklada, čim manjši obseg nepovratnih sredstev in strog nadzor nad porabo denarja, države na jugu Evrope pa želijo prav nasprotno.

"Ni pa bilo za zdaj veliko slišati o pogojevanju izplačila evropskih sredstev s spoštovanjem pravne države, kar pa bo morda bolj v ospredje stopilo danes, ko bo pred voditelji že tretji dan izrednega vrha," sklene Jurič.

Orban: Madžarsko se želi kaznovati
Glede izplačila evropskih sredstev in spoštovanja vladavine prava, čemur je najbolj naklonjena Nizozemska, Madžarska in Poljska nasprotujeta in vztrajata, da te povezave ne sme biti.

Madžarski premier Viktor Orban je celo zagrozil z vetom. Ob tem je oster do nizozemskega premierja Marka Rutteja, za katerega je dejal, da ga ta "sovraži" in da hoče "kaznovati" Madžarsko.