Premier Borut Pahor je ob tem opozoril na nujnost pokojninske reforme in reforme o malem delu.

V paktu za evro so zastavljeni štirje temeljni cilji: spodbujanje konkurenčnosti, spodbujanje zaposlenosti, nadaljnji prispevek k vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti. "Pozornost" pa namenja tudi usklajevanju davčnih politik.

Dogovor o paktu, ki velja za omehčano različico precej kritiziranega nemško-francoskega pakta za konkurenčnost, naj bi dopuščal dovolj prožnosti in manevrskega prostora državam članicam, a obenem naj bi prinašal "dodano vrednost".
Plačna politika v skladu s produktivnostjo
Bistvena novost naj bi bila to, da so se voditelji prvič formalno zavezali k omenjenim ciljem in njihovi vključitvi v nacionalne reformne programe in programe stabilnosti ter podvrženosti rednemu nadzoru, pri čemer bo imela osrednjo vlogo Evropska komisija.

Pakt za evro naj bi "zagotovil novo kakovost ekonomskega usklajevanja v območju evra ter izboljšal konkurenčnost in s tem privedel do večje stopnje konvergence", piše v paktu, h kateremu so sicer povabljene tudi nečlanice območja evra.

V povezavi s plačno politiko pakt določa, da bodo morale države članice voditi plačno politiko "v skladu s produktivnostjo", na primer "zagotoviti plačno ureditev v javnem sektorju tako, da bo podpirala prizadevanja glede konkurenčnosti zasebnega sektorja". Slovenija je po navedbah virov pri EU-ju v tem kontekstu kot dopolnilo k paktu podala zahtevo po ohranitvi minimalne plače.