Na podlagi tega predloga naj bi evropski voditelji na vrhunskem zasedanju EU-ja 16. in 17. junija v Bruslju skušali doseči dogovor o novi perspektivi. Zdajšnji predlog je nesprejemljiv predvsem za Veliko Britanijo, ki se ne želi odpovedati proračunskemu popustu, Nizozemsko in Švedsko, ki hočeta znižati vplačila v blagajno, in Italijo, ki želi preprečiti izgubo kohezijske podpore.

Končni dogovor je težko napovedati, saj so dosedanji poskusi dogovora med članicami spodleteli. V končni različici vseeno ni pričakovati večjih sprememb, saj Luksemburg meni, da mora Evropska unija v kriznih razmerah po dvojni zavrnitvi ustave dokazati, da deluje.

Najnovejše stališče Evropske komisije do prihodnje perspektive bo predstavil njen predsednik Jose Manuel Barroso. Govoril bo tudi o drugi vroči temi vrhunskega zasedanja, to je ratifikaciji evropske ustave.

Juncker že vrgel puško v koruzo?
Predsedujoči EU-ju, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, meni, da dogovora o perspektivi voditelji članic najbrž ne bodo sprejeli. To je Juncker dejal še pred predstavitvijo zadnjega kompromisnega predloga o prihodnjem financiranju Unije. Predsedujoči povezavi je poudaril, da vseh zahtev članic gotovo ne bo mogoče izpolniti. S to izjavo je podkrepil pesimistično razpoloženje pred vrhom EU-ja v Bruslju. Mnenje je predstavil odboru Evropskega parlamenta.