Prav preizkus s podrobnimi vprašanji iz zgodovine EU-ja in dolgotrajno čakanje sta bila namreč razloga, da si je veliko potencialnih kandidatov premislilo in odločilo, da se za službo ne poteguje. Na preizkusih je bilo tako treba odgovarjati na različna vprašanja v zvezi z Unijo, med njimi so bila tudi taka, ki bi jih lahko označili kar za nenavadna, če ne že za nesmiselna. Nek prevajalec je tako povedal, da so ga na preizkusu vprašali, katerega leta je EU sprejel nove računovodske standarde in koliko članov ima odbor regij. A tudi, če je bil preizkus uspešno opravljen, to še ni pomenilo službe, saj so kandidati ostajali na listah tudi po leto ali še dlje.

Nova pravila objavljena sredi tedna
Nova pravila bodo v Bruslju predstavili 11. marca, pet dni pozneje pa se bodo kandidati že lahko prijavili. Namesto dozdajšnjih "akademskih" postopkov, ki so temeljili na življenjepisu in drugih dokumentih, bodo od zdaj v ospredju profili kandidatov, narejeni na podlagi intervjujev, je objavil bruseljski spletni bilten EUobserver.

Znano je tudi že, da bo preizkus enkrat letno za vsako izmed treh kategorij evropskih uradnikov: administratorjev, asistentov in lingvistov. Pred tem so razpise objavljali po potrebi, zdaj pa menijo, da bi s spremembo sistema evropske institucije lahko bolje načrtovale svoje potrebe ter črpale kandidate s čakalnih list.

Interni razpisi ostajajo
Interni razpisi ostajajo, ukinjeni pa naj bi bili preizkusi za državljane posameznih članic, katerih namen je bil povečati zastopanost državljanov novih članic Unije v evropski birokraciji.

Čakalne liste bodo od zdaj veljavne le eno leto oziroma do naslednjega preizkusa. Kljub temu v Bruslju opozarjajo, da bo treba učinkovitost novega sistema še preizkusiti.