Če bo Evropski svet potrdil ta dogovor, bo o imenovanju von der Leyen nato odločal Evropski parlament. Tam bo von der Leyen potrebovala glasove 361 od 720 poslancev in poslank.

Dogovor o novem mandatu von der Leyen na čelu komisije je pozneje v Berlinu potrdil vodja nemške Krščanskodemokratske unije (CDU) Friedrich Merz. "Predsedniki vlad in držav so se davi na videokonferenčnem srečanju strinjali, da Ursulo von der Leyen predlagajo za drugi mandat," je povedal. To je označil za dobro odločitev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sklenjeni dogovor predvideva še, da naj bi položaj predsednika Evropskega sveta zasedel nekdanji portugalski premier Antonio Costa iz vrst socialistov. Za imenovanje za mandat, ki traja dve leti in pol, potrebuje podporo kvalificirane večine voditeljev članic. To pomeni najmanj 15 držav, v katerih živi najmanj 65 odstotkov vseh prebivalcev EU-ja.

Evropski parlament naj bi še naprej vodila Metsola

Evropski parlament naj bi medtem še naprej vodila malteška političarka Roberta Metsola iz EPP-ja. Predsednika parlamenta sicer volijo evropski poslanci, a je običajno prav tako del kadrovske sestavljanke po evropskih volitvah.

Nekoliko bolj negotovo je medtem, kdo bo zasedel položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja, navajajo viri. Ta naj bi se v skladu z dogovorom trojice političnih skupin obetal estonski premierki iz družine evropskih liberalcev Kaji Kallas.

Pogajalci EPP-ja, S&D-ja in Renewa naj bi se znova sešli v četrtek zjutraj pred začetkom vrha EU-ja. Pred tem pa naj bi von der Leyen govorila tudi z italijansko premierko Giorgio Meloni, ki vodi skrajno desno skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki bo najverjetneje imela tretjo največjo politično skupino v prihodnjem sklicu parlamenta. ECR namreč v pogovorih ni sodeloval.

Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa se bo von der Leyen z italijansko premierko neposredno pogajala o tem, kateri položaj bo njeni državi pripadel v prihodnji Evropski komisiji.

Kandidat Giorgie Meloni naj bi bil trenutni minister za evropske zadeve in kohezijo Raffaele Fitto iz vrst njene skrajno desne stranke Bratje Italije. Prizadevala naj bi si za vidnejši, morda tudi podpredsedniški položaj v komisiji.

Madžarski premier Viktor Orban, ki na ravni EU-ja ni del nobene politične skupine, pa je bil kritičen do dogovora EPP-ja s socialisti in liberalci, saj je v nasprotju z vsem, na čemer temelji EU. "Namesto vključevanja seje delitve," je zapisal na družbenem omrežju X.

Tako se zdi, da so osrednje tri politične skupine tik pred četrtkovim začetkom dvodnevnega vrha EU-ja dosegle dogovor o razdelitvi vodilnih položajev v institucijah Unije, pri čemer pa ni mogoče izključiti še kakšnega presenečenja. Zdaj bodo o tem odločali voditelji držav članic, med njimi premier Robert Golob, ti imajo na dnevnem redu zasedanja še strateške prioritete EU-ja za obdobje 2024–2029, nadaljnjo podporo Ukrajini, bližnjevzhodni konflikt in številne druge teme.