Od okoli 200.000 vseh prošenj za azil, kolikor jih je Nemčija prejela letos, so jih kar 97.000 vložili državljani balkanskih držav, četudi imajo pičle možnosti za uspeh. Nemške oblasti so za prave begunce prepoznala le 0,3 odstotka prosilcev za azil z Balkana.

Dvakrat več azilantov z Balkana kot iz Sirije
Na drugi strani so v Nemčiji v enakem obdobju prejeli 44.000 prošenj za azil od beguncev iz Sirije, ki so jim v 85 odstotkih tudi odobrili zaščito, je razkril vodja nemškega urada za migracije in begunce (BAMF) Manfred Schmidt. "To pomeni, da je dvakrat več prošenj z Balkana kot iz krizne regije, ki jo vsak večer vidimo na televiziji. Te številke kažejo, da je nekaj izgubilo ravnotežje," je komentiral Schmidt.

Nemčija, ki je prva destinacija za prosilce za azil v Evropski uniji, letos pričakuje kar 500.000 beguncev, kar je več kot dvakrat več od lanskih 200.000 migrantov. Z navalom prišlekov oz. njihovo nastanitvijo pa se le stežka spoprijema, navajajo nemški uradniki. Zaradi tega naj bi s posebnim zakonom poskrbeli, da bi pri očitno neutemeljenih prošnjah za azil, pri čemer gre predvsem za prošnje migrantov z Balkana, izrekli prepoved ponovnega prihoda in prebivanja za schengensko območje. Ta zakon naj bi po navedbah BAMF-a v veljavo stopil že ta mesec.

Polovica povratnikov s Kosova, iz Srbije ...
"Če greš po tej poti, ti ne grozi le vrnitev v državo izvora, temveč po zakoniti poti ne boš več mogel potovati v države v schengenskem območju," je zakon komentiral Schmidt. Kot je pojasnil, številni prosilci za azil zdaj že po kratkem času vložijo novo prošnjo. "50 odstotkov od 20.000 ponovnih prošenj je tistih z Zahodnega Balkana. Gre za neke vrste učinek vrtljivih vrat," je dodal vodja BAMF-a.

15-krat več azilantov s Kosova kot lani
Nemčija je za zajezitev dotoka ljudi z Balkana Bosno in Hercegovino, Makedonijo in Srbijo že razglasila za varne države, zaradi česar je na primer pozitivno razrešenih le 0,1 odstotka prošenj za azil Srbov. Med varne države pa naj bi po novem uvrstili še Albanijo, Kosovo in Makedonijo. Samo s Kosova so na primer v prvem polletju letos prejeli 29.000 prošenj za azil, kar je druga največja posamična skupina državljanov za Sirci. V enakem obdobju lani je bilo tovrstnih kosovskih prošenj le 2.000.

Dodatna sredstva za države s polnimi azili
Evropska komisija je medtem odobrila 23 nacionalnih programov v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) in Sklada za notranjo varnost (ISF). Za financiranje programov za obdobje 2014–2020 je skupno namenjenih približno 2,4 milijarde evrov. Denar bodo zdaj lahko prejele najbolj obremenjene države članice, kot sta Grčija in Italija ter druge države članice EU-ja, ki se spopadajo s povečanimi migracijskimi tokovi.

Slovenija bo za izvajanje večletnega programa za obvladovanje migracij prejela približno 41,2 milijona evrov. Sredstva bodo namenjena predvsem nadzoru meja (približno 30,7 milijona evrov) in policijskemu sodelovanju (približno 9,9 milijona evrov).