Med razpravo v bundesratu je sodeloval tudi nekdanji francoski predsednik Valery Giscard d'Estaing. Foto: epa
Med razpravo v bundesratu je sodeloval tudi nekdanji francoski predsednik Valery Giscard d'Estaing. Foto: epa
Akcija nizozemskih kmetov, ki so med največjimi nasprotniki ustave.
Ustavi nasprotuje tudi veliko Nizozemcev, ki bodo odšli na volišča 1. junija. Foto: epa

Že 12. maja je dokument potrdil tudi spodnji dom oziroma bundestag. Nemčija je tako postala deveta članica EU-ja, ki je ratificirala evropsko ustavo. S tem želi spodbuditi skeptične francoske volivce, naj vendarle glasujejo za pogodbo.

Ratifikacijo naj bi danes končali tudi v latvijskem parlamentu. Tamkajšnji poslanci so že 19. maja z 82 glasovi proti enemu podprli zakon o ratifikaciji, danes pa naj bi ga dokončno sprejeli.

Vse več Francozov proti
Sicer pa bodo v Franciji še zadnji shodi zagovornikov in nasprotnikov ustave. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da je v nedeljo vse bolj verjetna zmaga slednjih, saj naj bi po podatkih četrtkove raziskave javnega mnenja proti glasovalo kar 55 odstotkov Francozov. K podpori evropske ustave je sinoči še zadnjič pozval tudi francoski predsednik Jacques Chirac.

Ustavo ratificiralo že osem članic
Oktobra lani v Rimu podpisano ustavo je doslej ratificiralo že osem članic Unije: Madžarska, Litva, Slovenija, Italija, Grčija, Slovaška, Španija in Avstrija.