Ker mora v pomoč EU-ja demokratičnim gibanjem privoliti tudi Lukašenko, je v Belorusiji take pomoči malo. Foto: EPA
Ker mora v pomoč EU-ja demokratičnim gibanjem privoliti tudi Lukašenko, je v Belorusiji take pomoči malo. Foto: EPA

Evropski mehanizmi pomoči delujejo dobro v državah, ki že imajo demokratično vlado. Niso pa dovolj fleksibilni, da bi se odzvali na dogodke v avtoritarnih državah.

Igor Blazevic, predstavnik češke nevladne organizacije

Za nove oblike pomoči, ki se zgledujejo po ZDA, si še posebej prizadevajo nove članice EU-ja. Te menijo, da države, ki še niso demokratične, potrebujejo podobno pomoč Zahoda, kot so jo bile med hladno vojno deležne one.

Evropska komisija je že januarja začela pogovore, katerih cilj je oblikovanje enotnega organa, ki bo sredstva namenjal demokratičnim gibanjem po svetu. Enota, ki bi jo nadzorovala sama komisija, bi prevzela delo, ki ga sedaj opravlja šest različnih zunanjepolitičnih organov.

Sklad za demokracijo
Evropski parlament pa se je pred dnevi zavzel za oblikovanje novega Evropskega sklada za demokracijo. Njegov proračun naj bi znašal 60 milijonov evrov na leto, deloval pa naj bi po vzoru ameriške Ustanove za demokracijo, torej kot nevladna organizacija, zaradi česar bi imel pri pošiljanju pomoči bolj proste roke.

Največji problem pri dajanju pomoči so namreč dovoljenja držav gostiteljic, kot so Belorusija, Kuba, Alžirija in Mjanmar, ki jih mora EU pridobiti, preden lahko nekemu gibanju dodeli pomoč.

Evropski mehanizmi pomoči delujejo dobro v državah, ki že imajo demokratično vlado. Niso pa dovolj fleksibilni, da bi se odzvali na dogodke v avtoritarnih državah.

Igor Blazevic, predstavnik češke nevladne organizacije