Kot prednosti vstopa v schengen navajajo predvsem to, da ne bo administrativnih ovir pri vstopanju k našim zahodnim in severnim sosedom ter da ne bo zastojev, nepotrebnega ustavljanja in čakanja na meji, kot je bilo do zdaj. Občutek svobode pa je psihološka prednost, ki prinaša neko sprostitev.

Slabosti naši sodelujoči v anketi vidijo predvsem na južni meji, kjer pričakujejo kolone vozil na mejnih prehodih. Prost pretok ljudi obenem pomeni povečanje kriminala in obsega črnega trga, pravijo.

Kakšni so postopki na notranjih mejah?
Temeljno načelo schengna je, da se ljudi - ne glede na to, ali gre za državljane EU-ja ali tretjih držav, ki so zakonito v schengenskem območju - pri prehajanju notranjih meja med državami članicami EU-ja ne pregleduje. Notranje meje se lahko prehajajo na kateri koli točki, kar pa ne pomeni, da lahko ljudje potujejo brez dokumentov. Policisti v državah članicah lahko še vedno preverjajo identiteto oziroma skladno z državno zakonodajo še naprej izvajajo svoja pooblastila tudi na obmejnih območjih, navajajo na ministrstvu za notranje zadeve.

Kaj je Schengenski informacijski sistem (SIS)?
SIS je pomemben del schengenske zakonodaje, ki policiji, carini, upravnim enotam, organizacijam za registracijo vozil in konzularnim predstavništvom držav podpisnic omogoča dostop do podatkov o določenih posameznikih in predmetih.

Kakšne podatke vsebuje SIS?
Kategorije podatkov, ki so zajete v SIS-u so podatki o: osebah, za katere se zaproša za prijetje zaradi izročitve; osebah, ki niso državljani članic, za katere je razpisana zavrnitev vstopa v schengensko območje; pogrešanih osebah ali osebah, ki potrebujejo začasno policijsko zaščito, predvsem mladoletni; pričah oziroma osebah, ki se morajo v okviru kazenskega postopka zglasiti na sodišču ali ji je treba vročiti sodbo ali vabilo na prestajanje kazni; osebah za namene prikritega evidentiranja ali namenske kontrole; stvareh, ki se iščejo zaradi zasega ali zagotovitve dokazov v kazenskih postopkih.

R. B.