SP v rokometu
Avstrijsko predsedstvo se ni odkrito podajalo v boj za ustavo, počakali bodo drugi sestanek na najvišji ravni v času svojega predsedovanja, nato pa žezlo podali Fincem. Še najbolj jasne predloge so do zdaj podali Nemci, Francozi, Belgijci, oglasili pa so se tudi Britanci.
Nemci so svoje želje odkrili nedavno, ko so predstavili novo ime za ustavo - Temeljna pogodba za Evropo. Z imenom se skušajo rešiti besede ustava, ki je vsekakor ljudem pognala strah v kosti. Mnogi so bili tudi mnenja, da beseda ustava za meddržavno pogodbo vsekakor ni primerna.
Svoj nov načrt naj bi Nemci izpilili do konca svojega predsedovanja leta 2007 in ga nato predali najprej Portugalcem, ti pa nato Slovencem. Načrt je sicer predstavil nemški zunanji minister Frank Walter-Steinmeier, kanclerka Angela Merkel pa je izrazila dvom, da se jim bo želja, oživitev ratifikacije do leta 2009, ob nadaljevanju slabe gospodarske klime sploh uresničila. Tudi Merklova sama je že imela svoje predloge, saj meni, da bi morali pogodbi dodati še deklaracijo o socialni politilki, kar bi ustavo naredili bolj privlačno za vedno zaskrbljene Francoze.
Francoski predlogi izbiranja delov
Slednji so s predsednikom Jacquesom Chiracom na čelu tudi imeli svoje predloge. Chirac meni, da bi iz pogodbe lahko izključili nekatere dele, kot je denimo skupna zunanja in varnostna politika, pri čemer bi veljavi ostale obstoječe pogodbe. Notranji minister Nicolas Sarkozy pa je predstavil celo predlog nekakšne mini pogodbe, ko bi iz obstoječe izvzeli nekaj delov, ki so imeli tudi pri Francozih visoko podporo, in oblikovali skrajšano verzijo. To bi po njegovem mnenju sprejele vse članice EU-ja.
DA: Ciper, Malta, Španija, Slovenija, Avstrija, Slovaška, Grčija, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Luksemburg, Nemčija, Belgija
NE: Nizozemska, Francija
KMALU: Estonija, Finska
RATIFIKACIJA PRESTAVLJENA: Irska, Portugalska, Velika Britanija, Poljska, Češka, Švedska, Danska
Belgijski premier Guy Verhofstadt je vsekor ponudil enega najbolj drznih predlogov. Zavzel se je za močnejšo politično integracijo, oblikovanje združenih držav Evrope. Skupina najstarejših članic bi se organizirala na tej podlagi z oblikovanjem pogodbe, ki bi temeljila na obstoječi, nato pa bi počakali še na druge, da bi se jim pridružili. Svojo idejo močnejše politične integriranosti je predstavil tudi v knjigi z naslovom Združene države Evrope, ki jo je nato promoviral po stari celini.
Blair pometel ustavo pod preprogo
Seveda se je oglasila tudi Velika Britanija, natančneje predsednik vlade Tony Blair, ki pravi, da ustava zdaj ni največji problem Evrope, ampak da bi nas morali bolj skrbeti organiziran kriminal in nelegalni prebežniki. Vseeno je priznal, da povezava 25-ih ne more učinkovito delovati brez dobrih pravil.
Ustavo je ratificiralo 14 držav, od teh dve na referendumih. Kmalu naj bi ustavo ratificirala tudi Estonija.
M. K.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje