"Mejni spor Hrvaške in Srbije v Vojvodini bi lahko otežil pot naše države v Evropo, zato ga je treba čim prej rešiti," meni Radoslav Stojanović, profesor mednarodnega prava.
Srbski Blic ob tem poroča, da mora Srbija izkoristiti položaj okoli Piranskega zaliva, ker da ji stališče Hrvaške gre na roko.
"Hrvati želijo, da se meja deli glede na katastrske parcele, medtem ko mednarodno pravo predvideva, da se plovne reke delijo po strženu toka, kar je treba upoštevati pri Donavi. Glede na to, da Hrvaška zahteva delitev Piranskega zaliva s Slovenci po mednarodnem pravu, torej po sredini, bi morala Srbija to izkoristiti za določanje meje na Donavi," razlaga Stojanović.
Ob tem dodaja, da skoraj ni države na svetu, katere državljani ne bi imeli zemlje in katastrske parcele v drugih državah. Kljub temu pa Stojanović opozarja, da se katastrska meja ne sme mešati z državno, ki se ugotavlja po mednarodnem pravu. Meni, da bi hrvaški državljani svoje posesti obdržali, dobili pa bi, kot povsod po svetu, prepustnice za prečkanje meje.
Meja v cikcaku
Aprila se je po sedmih letih v Zagrebu sešla Meddržavna diplomatska komisija za identifikacijo in ugotavljanje meje med Hrvaško in Srbijo ter sklenila, da "obstaja o pasu toka Donave od Bačke Palanke do tromeje Srbija-Hrvaška-Madžarska različno stališče do tega, kje poteka meja.
Po slišanih argumentih bi se hrvaško ozemlje razprostiralo na delih levega brega Donave, medtem ko bi tudi Srbija posegla na desni breg, tako da bi državna meja potekala "cikcak".

Bojan Milisavljević, docent beograjske pravne fakultete in strokovnjak za mednarodno javno pravo meni, da če meddržavna komisija ne stori nič, bi najverjetneje ustanovili ad hoc arbitražo ali pa bi se spor preselil na Mednarodno sodišče, ki ima za razmejevanje držav že obstoječa pravila. Meja na plovnih rekah se določa po črti najglobljih točk rečnega korita. Prvi način reševanja spora naj bi bolj ustrezal hrvaški, drugi, sodni, pa srbski strani.
Odlašanje gre na roko Hrvaški
Milisavljević meni, da nerešeni spor obema državama ovira njun vstop v EU, ampak prav Srbija naj bi bila tista, ki bi z zavlačevanjem lahko največ izgubila. Hrvaška je namreč le že država kandidatka in naj bi bila v EU sprejeta v dveh letih, nato pa bi lahko Srbijo ovirala in ji preprečevala postopek priključevanja.
"Hrvaška bo v položaju, ki je podobna položaju Slovenije v sporu s Hrvaško. To bi Hrvatom dalo močnejši položaj v pogajanjih, našo stran pa nekako pogojevalo. Zato je za nas bolje, da če lahko, to vprašanje rešimo kar najhitreje," končuje Milisavljević. Na levem bregu Donave, na srbski strani, ima Hrvaška 11.500 hektarjev, Srbija pa na hrvaški strani okoli 900 hektarjev.