S tem bo denarna pomoč EU-ja za vojaško opremo in orožje dosegla že dve milijardi evrov. Ne smemo pa pozabiti, da poleg tega Ukrajini dodatno pomagajo še posamezne članice Unije, je za Televizijo Slovenija poročal Igor Jurič.

Visoki predstavnik Unije za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell je po srečanju poudaril, da je dozdajšnja vojaška pomoč Ukrajini prinesla spremembe na bojišče. Ker se je po njegovem mnenju vojna znašla na prelomni točki, saj so Ukrajinci marsikje prešli v protinapad, je treba še naprej podpirati napadeno državo.

O pomoči z orožjem Ukrajini se je sicer z nemško kolegico pogovarjal tudi slovenski minister Matej Tonin, saj Slovenija v zameno pričakuje moderno orožje. "Slovenija je svoj del opravila. Oprema, ki jo namerava poslati Ukrajini, je pripravljena za transport. Nemcem smo v pisni obliki sporočili, kakšno opremo si želimo, zdaj čakamo zgolj še nemško stran za povratno informacijo," je poudaril Tonin.

Dodal je, da Slovenijo "zanima zgolj moderna tehnika, s katero si bo lahko Slovenska vojska v prihodnjih od desetih do 15 letih kaj pomagala".

Ministri so govorili tudi o napovedani pridružitvi Švedske in Finske zvezi Nato. Obema državama, ki bosta v sredo vložili prošnji za vstop, so izrekli zelo močno podporo. Po mnenju Borrella se bo namreč z njunim vstopom v Nato še dodatno okrepila tudi evropska varnost. Za okrepitev te pa so se ministri strinjali, da bo treba tudi povečati vojaške izdatke.

Zato je minister Tonin dejal, da je kar veliko kolegov z zaskrbljenostjo spraševalo, ali namerava nova vlada res odpovedati pogodbo za oklepnike boxer. Če bi se to zgodilo, po Toninovih besedah to ne pomeni le plačevanja penalov, temveč tudi, da bi ostala Slovenija brez ključne zmogljivosti, ki jo potrebuje za izgradnjo vojaških sil, pod velikim vprašajem pa da bi se znašla tudi zanesljivost Slovenije.

Borrell: EU je šel skoz tih proces razoroževanja

Evropska unija je v preteklem desetletju šla skozi tih proces razoroževanja, pa je po zasedanju obrambnih ministrov članic v Bruslju povedal Borrell, pri čemer se je skliceval na pomanjkanje vlaganja v vojske držav članic EU-ja.

"Če bi vsako leto po letu 2009 do 2018 namenjali obrambi enako vsoto sredstev kot leta 2009, bi porabili 160 milijard evrov več," je na novinarski konferenci dejal Borrell. Pri tem je dodal, da je sicer zelo vesel, da je znižana vojaška potrošnja pomenila, da je ostalo več denarja za preostale namene, a opozoril, da se zdaj Evropa spoprijema s posledicami teh odločitev.

Kratkoročno je pozval k obnovi vojaških zalog, srednjeročno k povečanju obstoječih vojaških zmožnosti, dolgoročno pa k okrepitvi in modernizaciji teh.

Macron: Francija bo okrepila dobave orožja Ukrajini

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v današnjem telefonskem pogovoru z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim dejal, da bo Pariz okrepil dobave orožja Ukrajini. Prav tako se je Macron zavezal k povečanju humanitarne pomoči, so zapisali v sporočilu za javnost iz urada francoskega predsednika.

Macron je bil pred ruskim napadom in ob začetku vojne v Ukrajini zadržan do pošiljanja težkega orožja Ukrajini, saj je poskušal med sprtima stranema igrati vlogo posrednika.

A ker Macronovi pogovori z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom niso obrodili sadov, je Pariz v zadnjih mesecih postopoma okrepil svojo podporo Kijevu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ob koncu aprila je tako francoski predsednik napovedal, da bo Francija ukrajinskim silam dobavila protitankovske rakete in havbice.

Francija je od februarja Ukrajini namenila tudi 800 ton humanitarne pomoči, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Macron in Zelenski sta se v telefonskem pogovoru dotaknila tudi vprašanja ruske pomorske blokade, ki Ukrajini onemogoča izvoz žit, na katerega se zanaša mnogo revnejših držav.

Prav tako sta razpravljala o možnosti varnostnih zagotovil, ki bi jih lahko Francija dala Ukrajini v okviru morebitnega mednarodnega dogovora o spoštovanju ozemeljske celovitosti Ukrajine.

Zelenski je od začetka vojne Macronu namenil nekaj ostrih besed in celo namigoval, da se francoski predsednik boji Putina. Macron je bil sicer prejšnji teden znova kriv za nekaj slabe volje v Kijevu, ko je izjavil, da bi lahko ukrajinsko pristopanje Evropski uniji trajalo več desetletij.

Pri tem je nakazal, da bi bilo morda bolje razmisliti o izgradnji širše "evropske politične skupnosti" onstran EU-ja, katere članice bi lahko bile države, kot sta Ukrajina in Moldavija, pa tudi Združeno kraljestvo.