Slovenija je pred približno 12 leti ukinila obvezno služenje vojaškega roka in uvedla profesionalno vojsko. Toda vse od začetka finančne in gospodarske krize konec prejšnjega desetletja so vojaki in njihova oprema precejšnje breme vsaki vladi. Obrambni resor pa je bil najbolj prikladen za uvajanje varčevalnih ukrepov. Tako so se obrambni izdatki od leta 2008 do danes znižali iz približno poldrugega odstotka na manj kot odstotek bruto domačega proizvoda (BDP). Pri tem ne gre pozabiti, da je finančna kriza tudi precej oklestila slovenski BDP. Večina denarja, namenjenega obrambnemu resorju, je namenjenega za plače zaposlenim.

Slovenski vojski celo njen poveljnik, predsednik republike Borut Pahor, zadnja leta podeljuje ocene zadostno (za delovanje v miru) in nezadostno (za delovanje v vojni ali kriznih časih). Glavni vzrok so finančne težave, kar se odraža tudi v kadrovskem upadu. Stanje, v kakršnem je v zadnjih letih Slovenska vojska, pa je tudi odbijajoče za posameznike, ki so razmišljali, da bi se priključili pogodbeni rezervni sestavi ali pa se celo odločili za prostovoljno služenje vojaškega roka.

Slovenija še zdaleč ni edina evropska država, ki ima težave s svojo vojsko. Večji del članic zavezništva Nato namenja manj kot dva odstotka BDP-ja za obrambo, kolikor znašajo zaveze. Tudi večje in bogatejše države od Slovenije. Zaradi zaostrene varnostne situacije, predvsem na vzhodu Evrope, je kar nekaj severnih držav EU-ja napovedalo ponoven vpoklic mladih na obvezno služenje vojaškega roka oz. o tem na glas razmišljajo.

Z naborništvom do večje vojaške rezerve
"Eden izmed vzrokov je, da države spoznavajo, da je strošek poklicnih vojsk višji od tega, kar so nekoč ocenjevale. Drugi razlog je spremenjeno varnostno okolje v svetu. Verjetnost obsežnejših spopadov je v Evropi trenutno večja, kot je bila v preteklosti. Zaradi tega so potrebne močnejše vojske. Če bi bile poklicne vojske množičnejše, bi stale toliko več. Toliko denarja pa nobena evropska država nima. Zato države skušajo priti do neke rezerve. Najboljši način, to vemo že od francoske revolucije naprej, je vojaško obvezništvo. Države, ki se počutijo ogrožene, ga uvajajo nazaj. Tretji razlog, ki morda ni nepomemben, je, da se v nekaterih državah na tem gradita nacionalna pripadnost in zavest," je o novem trendu za MMC ocenil obramboslovec Klemen Grošelj.

Med državami, ki so napovedale oz. so že ponovno uvedle vojaško obvezo za svojo mladino, je morda nekoliko presenetljivo nevtralna Švedska, ki je konec septembra objavila, da bo spet uvedla obvezno služenje vojaškega roka, ki ga je sicer švedski parlament ukinil leta 2010. Na Švedskem so to odločitev pojasnjevali, da pač prostovoljno služenje vojaškega roka ni del tamkajšnje kulture. Vojska pa pri nabiranju profesionalnega kadra le stežka tekmuje na trgu dela, saj mladih poklic vojaka ne zanima.

Uvedbo obveznega služenja vojaškega roka mora sicer sprejeti še švedski parlament, kar pa, po poročanju tamkajšnjih medijev, naj ne bi bilo vprašljivo. Vpoklic v vojsko na Švedskem ne bo množičen, saj naj bi vsako leto vpoklicali okoli 4.000 18-letnih fantov in deklet. Švedska se je namreč odločila, da, po vzoru naborništva sosednje Norveške, v vojski ne bo delala razlik med spoloma.

Vojaško obveznost spet prakticirajo v Litvi
Naborniški sistem je lani znova za obdobje petih let uvedla Litva (ukinila ga je leta 2008). Lani je rekrutirala 3.000 nabornikov, kolikor naj bi jih tudi letos. Pozneje pa naj bi devetmesečni vojaški rok služilo 3.500 Litovcev.

Švedska in Litva pa morda ne bosta edini evropski državi s ponovnim vojaškim vpoklicem.
O tem razmišljajo tudi nekateri nemški politiki, čeprav je Nemčija obvezno služenje ukinila šele leta 2011. Ne nazadnje tudi zato, ker se je večina mladih raje odločala za civilno služenje ali pa so našli "učinkovite" načine, kako se izogniti odhodu na služenje vojaškega roka.

Kaj se bo zgodilo na Hrvaškem?
Zanimivo bo tudi videti, kaj se bo v prihodnjih mesecih ali letih dogajalo na Hrvaškem, kjer so že lani razpravljali o ponovni uvedbi naborniškega sistema. Zanj se je lani zavzemala predsednica in vrhovna poveljnica oboroženih sil Kolinda Grabar-Kitarović, pri ideji pa jo je podpirala tedaj opozicijska stranka HDZ, ki zdaj znova vlada Hrvaški.

V Sloveniji za zdaj med visoko politiko ni zaznati glasnih idej o morebitni spremembi vojaškega sistema. Največja opozicijska stranka SDS je na začetku letošnjega leta predlagala ustanovitev nacionalne garde, v katero bi se vključevali prostovoljci, stari med 18 in 35 let. Sestavljalo pa bi jo okoli 25.000 prostovoljnih pogodbenih pripadnikov in pripadnic, razporejenih v pokrajinske enote.

Mlade je na prostovoljno služenje vojaškega roka na obrambnem sejmu Sobra, ki je potekal prejšnji mesec v Gornji Radgoni, vabila tudi obrambna ministrica Andreja Katič. Toda za prostovoljno služenje vojaškega roka v Sloveniji ni velikega zanimanja. Od leta 2004 do konca lanskega leta je prostovoljno služenje končalo nekaj manj kot 1.800 vojakov in vojakinj.

Ali je vzrok zgolj nemirni vzhod?
Morda glavno dejstvo, da se nekatere države odločajo za ponovno uvedbo naborništva, je, da varnostni položaj zaradi napetosti v Ukrajini in tudi na Bližnjem vzhodu v Evropi ni več tak, kot je bil v preteklem desetletju, ko se je po evropskih državah začel trend ukinjanja obveznega služenja vojaškega roka.

"Dejstvo je, da bi države v primeru večjega spopada potrebovale večje število vojakov, naborništvo pa je najboljši način za popolnjevanje vojska," poudarja Grošelj. Toda na drugi strani sta se Švedska in Litva odločili, da bosta na obvezno vojaško služenje vpoklicali le manjši del generacije, ki je dopolnila polnoletnost, saj naj bi vojaški rok služilo le 3.000 do 4.000 mladeničev in tudi mladenk.

"Ko naborniki odslužijo vojaški rok, nekaj let služijo kot rezervisti. Če jih je 4.000 letno, dobi vojska v petih letih 20.000 rezervistov, to pa je že deset brigad nabornikov. Gre za množičnost. Švedska se je za ponovno uvedbo vojaške obveznosti odločila zaradi stroškov in ker je ocenila, da bi rezerviste lahko potrebovala v primeru neposredne vojaške nevarnosti," pravi Grošelj in dodaja, da bo Švedska imela kombiniran sistem poklicne vojske in rezervistov, ki bi jih vpoklicali v primeru vojaške ogroženosti Švedske.

Švedska se je, tako Grošelj, za ponoven vpoklic nabornikov odločila tudi zaradi stroškov. Ali se ti z vojaškimi obvezniki toliko znižajo, da se prekine vojaško životarjenje? "Stroški so dvojni. Poklicni vojaki so dražji, saj morajo naborniki služiti po zakonski obveznosti. Vendar tudi pri tem obstajajo nekateri skriti stroški. V času, ko se služi vojaški rok, posameznik ni na trgu dela in tu prihaja do izpada prihodka države. Z vidika oboroženih sil pa je, glede vojskovanja, vojaški obveznik najcenejši, saj se lahko kasneje vpokliče kot rezervist in s tem vojska pridobiva živo silo, ki jo potrebuje za popolnjevanje večjega števila enot."

Kje je tu Slovenija?
"Naborniški sistem je Slovenija zamrznila in se ni povsem jasno opredelila, v katerem primeru bi ga odmrznila. Po strateških dokumentih bi se to zgodilo, če bi se varnostne razmere v Evropi oziroma v neposredni soseščini spremenile. Nekako se je ocenjevalo, da ima Slovenija leto dni časa, da se prilagodi novim varnostnim razmeram. Te so se spremenile, kako pa se je Slovenija temu prilagodila, pa lahko vsak dan izvemo v medijih," Grošelj ocenjuje slovenske razmere.

Možnosti, v katero smer bi se lahko Slovenija, ob resni zaostritvi varnostne situacije obrnila, je po njegovih besedah več. "Če bi denimo šla v koncept obuditve totalne obrambe, v smislu, da bi se remobilizirale vse družbene in državne zmogljivosti v primeru neposredne vojaške ogroženosti, kot je bilo v času pred osamosvojitvijo, druge alternative, kot je naborništvo, za popolnjevanje oboroženih sil, ni. V teh primerih se popolnjuje tudi civilna zaščita in drugi civilni obrambni sistemi. Obstajajo tudi druge možnosti, recimo krepitev poklicne vojske, kar pomeni dvig obrambnih izdatkov in tudi dvig plač v vojski. Kakor koli se bo Slovenija odločila, bo potrebna globoka reforma sistema, saj to, kar imamo, očitno ne deluje," še opozarja Grošelj.