Po prvih večstrankarskih volitvah spomladi 1990 in plebiscitu decembra 1990 se je začelo tudi vojaško osamosvajanje Slovenije, saj je bilo pošiljanje takratnih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA in s tem v druge republike sporno.

Prve poteze v želji po služenju vojaškega naborniškega roka v Sloveniji je sprejela Demosova vlada, odločilno potezno pa slovenska skupščina. Ta je 7. marca 1991 z dopolnili k ustavi razglasila moratorij na služenje slovenskih nabornikov v jugoslovanski vojski. Državni organi tako niso smeli slovenskim državljanom vročiti poziva za služenje vojaškega roka zunaj Slovenije.

Prisegli v slovenščini
Tako so bili naborniki, ki so že dobili vpoklic za služenje roka v JLA, obveščeni, da jim ga ni treba odslužiti. Sočasno pa je Slovenija v okviru Teritorialne obrambe začela razvijati lastne oborožene sile. Prvo uradno usposabljanje se je začelo 15. maja 1991 v učnih centrih na Igu in v Pekrah. Vanj je bilo vključenih 300 nabornikov, ki so 2. junija 1991 prisegli kot prvi vojaki v slovenski državi.

Prisega je potekala v slovenščini: "Slovesno prisegam, da bom branil samostojnost, neodvisnost, svobodo in ozemeljsko celovitost moje domovine Republike Slovenije ter vestno in odgovorno izvrševal svoje dolžnosti v njeni obrambi." Nabornike je na prisegi nagovoril tedanji obrambni minister Janez Janša. Prisege pa se je udeležil tudi predsednik republike Milan Kučan.