Njegove besede ob zaključku vojaške vaje Premik 91 so odmevale po tedaj skupni državi, kjer je bilo nemogoče, da bi poleg skupne jugoslovanske obstajala še narodna vojska.

Premik dobrih tristo vojakov iz Primorske na Dolenjsko ima za današnje razmere logistično gledano majhen pomen. A to je bilo prvič, da so se enote Teritorialne obrambe, do tedaj vezane na svoje občine, premaknile na drugi konec Slovenije, pripoveduje upokojeni general Albin Gutman. S temi pripravami je bilo jasno, da bomo ob osamosvojitvi imeli lastno oboroženo silo. "Treba je narediti preizkus, ali to zmoremo. Poslali smo močno sporočilo, da se pripravljamo tudi na obrambnem področju," pravi Gutman. Na njegovem, dolenjskem območju se je vaja v Šmarjetni končala.

Nihče ni vedel, kakšna bo reakcija JLA
Pred začetkom vaje 23. marca 1991 so opremo za prvi bataljon brigade TO-ja Janko Premrl - Vojko zbirali po celotni državi. "Vojaška vozila so pripeljali z vseh koncev Slovenije, saj jih same enote do tedaj niso imele. S seboj smo vozili tudi bojno strelivo, saj nismo vedeli, kakšna bo reakcija JLA,” je povedal polkovnik v pokoju Srečko Lisjak, ki je bil v štabu severnoprimorskega območja, kjer se je vaja začela.

Vpoklicali so 300 pripadnikov, ki so se odzvali več kot 90-odstotno. "Vpoklicani so se zavedali, kaj nastaja. To so bili odrasli ljudje, ne fantje na služenju vojaškega roka," pravi Lisjak. Po njegovem mnenju je bila vaja zelo pozitivno sprejeta, rezultati so kazali na usposobljenost in pripravljenost enote za izvajanje bojnih dejavnosti. "Pokazali smo, da Teritorialna obramba ni gola in bosa," zaključuje.

Koga predstavlja nasprotnik?
Jugoslovanska armada tedaj ni odreagirala. "Na začetku sploh niso imeli težav. Ko se je pa vaja bližala koncu in ko se je razvedelo, da izvajamo daljše premike in napadalne aktivnosti, so začeli spraševati," se spominja Gutman. Da so vseskozi opazovali reakcije armade, se spominja tudi Lisjak. "Nismo vedeli, kakšna bo reakcija. Smo bili v fazi posredne vojne in bili pripravljeni na odgovore JLA," pravi upokojeni polkovnik.

Sporočilo je odmevalo po državi. "Na tiskovni konferenci ob zaključku so bili predstavniki časopisov JLA in zanimalo jih je, koga je predstavljal nasprotnik. Mi smo odgovarjali, da smo za vajo zasnovali stran A in stran B. Potem so spraševali, kakšen je bil namen te vaje in zakaj vadimo napad. Očitno smo pokazali, da slovenske sile lahko izvajajo naloge tudi zunaj matičnega območja, kjer so enote doma,” pravi Gutman. Po njegovem mnenju je bil govor Omana del tega sporočila.

"Pozdravljeni, dragi slovenski vojaki"
Slovenski vojak je vojak svobode in miru, je tedaj dejal Ivan Oman (celoten govor je tudi v videoposnetku spodaj). "Ni naloga slovenskega vojaka, da izvaja nasilje, pač pa to, da se mu zoperstavi. Kadar koli je prijel za orožje, je bil v to prisiljen. Smo miroljuben narod, vendar trdno odločen varovati svobodo in suverenost," je dejal Oman in odločno napovedal, da bomo cilj - osamosvojitev - dosegli tudi ob pomoči lastne oborožene sile.

"Samo kot suveren narod si lahko zagotovimo tak razvoj, ki nam bo omogočal socialni napredek in blaginjo. Ne zavračamo povezav z jugoslovanskimi narodi, vendar le na enakopravni suvereni vlogi. Tako da se ne more zgoditi majorizacija in da bi nekdo igral hegemonistično vlogo. Tudi zato nam je potrebna lastna oborožena sila. Še enkrat pozdravljeni, dragi vojaki slovenske vojske," je sklenil Oman.