Še pred poslanskimi vprašanji so poslanci na pobudo SDS-a odločali o tem, ali naj se novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo obravnava po skrajšanem postopku. Večina, 47 poslancev je podprlo obravnavo po hitrem postopku.

Na poslanska vprašanja odgovarja predsednik vlade Robert Golob. Vodjo poslanske skupine nepovezanih poslancev Anžeta Logarja zanima reformni potencial te vlade in zaupanje državljanov v politiko.

Logar je naštel večino napovedi in obljub, ki jih je vlada dala od imenovanja, med drugim napoved, da bo leto 2025 reformno leto. "Kako kaže reformnim ukrepom, ki ste jih ljudem obljubili ob nastopu vlade, s sicer najmočnejšo koalicijsko večino v zgodovini države?" je premierja Goloba vprašal Logar.

"Ta vlada bo izpeljala v enem mandatu več reform kot vse druge vlade v zadnjih 20 letih skupaj. Reforme niso to, kar ste vi naštevali. Reforme, ki smo se jim zavezali v letu 2023 in smo jih aktivno pripravljali in aktivno usklajevali skozi socialni dialog, ki je mogoče vam malo neznan, nam pa niti približno neznan, so danes že ali sprejete ali pa tik pred potrditvijo v državnem zboru. Ob nastopu vlade smo napovedali, da je koalicijska pogodba podpisana za dva mandata, da se bomo lotili reform, ki bodo dale rezultate v dveh mandatih," je med drugim nepovezanemu poslancu odgovoril premier Golob.

Slovenija trenutno najmanj črpa evropska sredstva

V zvezi s problematiko črpanja evropskih sredstev je premierja spraševal poslanec SDS-a Franc Breznik. "Največji problem, ki ga ugotavljamo v zadnjih mesecih in tednih je črpanje sredstev iz tako imenovane kohezijske politike 2022–2027, da gre pri tem črpanju, lahko bi rekel res vse narobe, kažejo tudi zadnji podatki Evropske komisije," je dejal Breznik.

"Slovenija je država, ki najmanj črta evropska sredstva, podobno je s sredstvi za okrevanje in odpornost, kjer smo prav tako na 41 odstotkih realizacije, Hrvati recimo so daleč prek dveh tretjin, zato predsednika vlade seveda sprašujem, katere aktivnost boste sprožili, da boste okrepili aktivnosti za zmanjšanje zaostanka pri črpanju vseh sredstev Evropske unije," je premierja vprašal poslanec SDS-a.

Premier Golob je odvrnil, da je Slovenija ravno v tem mandatu imela največ obveznosti do zdaj. "Zato ker se je zaključevalo eno programsko obdobje, začelo drugo programsko obdobje, vmes smo imeli poplave in smo dobili sredstva iz solidarnostnega sklada, pa še načrt za razvoj in odpornost se izvaja. Vse to se izvaja v resnici bistveno učinkoviteje, kot se želi prikazati. Preteklo programsko obdobje, ki se je zaključevalo v tem mandatu, je bilo počrpano več kot 100-odstotno. Sliši se čudno, ampak bilo je počrpano v celoti, in tisto, kar šteje pri vseh sredstvih, je, koliko se počrpa do konca, ne koliko se je počrpalo v prvem letu, ne koliko se je počrpalo v letu in pol, ampak koliko se počrpa do konca in za preteklo programsko obdobje," je naštel Golob in poudaril, da je Breznikov podatek resničen, po napovedih ministrstva za regionalni razvoj pa bo ta podatek do poletja povsem drugačen.

"Gre enostavno za to, da se je v prvih letih v Sloveniji vedno črpalo nekoliko počasneje. Že v mesecu in pol se bo pokazalo, da je tempo črpanja bistveno narasel," je zatrdil Golob in spomnil, da je vlada februarja sprejela načrt, kako bo pospešila črpanje in na kakšen način bo dala prednost projektom znotraj kohezijske politike, ki imajo večjo stopnjo verjetnosti izvedljivosti.

V zvezi s preprečevanjem medvrstniškega nasilja je vprašenje postavila poslanka NSi-ja Iva Dimic, ki je poudarila, da so Slovenijo v zadnjih mesecih pretresle nove zgodbe o medvrstniškem nasilju, naštela nekaj primerov nasilništva in spomnila, da so pred dvema letoma celjski ravnatelji pozvali k spremembi zakonodaje, da se šolam omogoči učinkovito vzgojno delovanje in prepreči poseganje staršev v strokovne odločitve zaposlenih.

"Ravnatelji menijo, da bi sistem moral omogočati takojšnjo začasno odstranitev nasilnih in motečih otrok z oddelka oziroma šole, saj bi morala biti pravica preostalih učencev do varnega in urejenega okolja ter nemotenega pouka nad pravico nasilnih in motečih učencev, da so v šoli," je ravnatelje citirala Dimic. Rešitev pa naj bi bila ustanovitev tako imenovanega vzgojnega centra, ki bi sprejemal moteče in nasilne učence.

"Žal se večina tega nasilja, sploh tega, ki se najde na spletu, ne dogaja v šolah, ampak zunaj nje. To nič ne spremeni, da moramo na tem področju delovati, in delovati moramo kontinuirano. Ne gre za posamezen ukrep, ampak gre za sprotno in kontinuirano delovanje. Medvrstniško nasilje je nekaj, kar v resnici kazenska zakonodaja ne pokriva, zato ker po mnenju stroke kazensko kaznovanje mlajših od 14 let ni ustrezno, kar pa ne pomeni, da s takimi mladostniki ne delamo. Po mnenju stroke je najustreznejši način delovanja t. i. multidisciplinarni in ravno s tem namenom se iz kohezijskih sredstev financira projekt zavoda hiša za otroke, projekt Center za mladostnike. Ta naj bi združeval tim zelo različnih strokovnjakov z vseh področij z namenom, kako obravnavati to področje, kako obravnavati posamične primere," je odgovoril Golob in dodal, da se vse začne na preventivi, za katero si prizadevajo zadnji dve leti.

Golob: Privatizacija socialne mreže je pot v pogubo

Poslanka SD-ja Bojana Muršič pa je premierju zastavila vprašanje v zvezi s podeljevanjem koncesij za gradnjo domov za starejše. Navedla je primer avstrijske družbe Senecura, ki je napovedala prodajo svojih koncesijskih domov za starejše v Sloveniji. Koncesije za gradnjo njihove mreže zasebnih domov pa jim je podelila prejšnja vlada oziroma ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom Janeza Ciglerja Kralja.

"Primer Senecura jasno kaže na to, da bi morala dolgotrajna oskrba in socialno varstvo starejših temeljiti na javni mreži domov za starejše, ne pa na koncesijah zasebnikov. Zato me zanima, kako bomo v prihodnje zagotovili, da bodo vsi starejši dolgoročno prejeli ustrezno oskrbo, ne glede na to, ali so nastanjeni v javnih ali zasebnih domovih za starejše?" je poslanka SD-ja vprašala Goloba.

"Prav na tem področju se žal kaže, da je privatizacija socialne mreže, tako kot tudi zdravstvene mreže, pot v pogubo. Tudi če na prvi pogled zasebniki obljubljajo, da bodo sami prevzeli nase breme, ki bi ga morala nositi država, se pozneje pri izvajanju izkaže, da nase prevzamejo predvsem dobičke. Ko dobičkov ni, jim je vsako breme, ki so ga obljubili prevzeti, odveč. Takrat pozabijo na ljudi, takrat se obnašajo kot poslovneži, in to velja tako na področju oskrbe starejših kot tudi na drugih področjih socialnega varstva oziroma zdravstva," je odgovoril premier Golob in dodal, da si njegova vlada od prvega dne prizadeva krepiti javni sistem, javni zdravstveni sistem, javni socialni sistem in javni sistem oskrbe za starejše.

Pojasnil je še, da je zakon o dolgotrajni oskrbi bistveno razširil nabor pravic vsakega, ki jih potrebuje, in na podlagi tega zakona bo tudi dostopnost do socialne oskrbe starejših bistveno boljša.

"Ne zato, ker bi jo prepustili koncesionarju ali zasebniku, ampak zato, ker smo to breme prevzeli na državo. To je tisti model, ki ga zagovarjamo v koaliciji in v vladi, tudi v Gibanju Svoboda. Naša dolžnost je, da poskrbimo za vse člene te družbe, še posebej najranljivejše, kot država, ne da breme prevalimo na zasebnika in pustimo na milost in nemilost, ali mu bo uspelo delati z njimi dobičke," je še navedel premier Golob.

Obravnava deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU-ja

Premier Golob je nato poslance nagovoril ob obravnavi deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU-ja. Deklaracija predstavlja ključne politične usmeritve, ki jih bodo slovenski predstavniki zagovarjali v institucijah EU-ja. S sprejetjem dokumenta želijo prispevati k pregledni politiki Slovenije v evropskih zadevah in seznaniti širšo javnost z odprtimi vprašanji, s katerimi se srečujeta tako EU kot Slovenija, so v petek sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Golob je ob tem poudaril, da so minili časi, ko se je lahko EU na področju varnosti in gospodarstva zanašala na partnerje po svetu.

Pri tem je bil posredno kritičen do ZDA, čeprav jih neposredno ni omenil. Dejal je, da največji trgovinski in varnostni partner EU-ja jasno povedal, da se mora Evropa znajti sama.

Med prednostnimi nalogami Slovenije v okviru EU-ja je med drugim poudaril konkurenčnost evropskega gospodarstva, krepitev kapitalske unije, vlaganje v znanje ter krepitev varnosti in odpornosti.

V nadaljevanju torkove seje so poslanci vprašanja zastavljali tudi ministrom in generalni sekretarki vlade Barbari Kolenko Helbl.

Sicer pa poslance na aprilski seji čaka obsežen dnevni red. Med drugim bodo v sredo obravnavali interpelacijo, ki jo je zoper vlado vložil SDS, in po vetu DS-ja znova glasovali o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti.

V petek pa se bo po koncu redne začela še izredna seja, na kateri bodo obravnavali predlog zakona o javnih uslužbencih.