Komisar za širitev je pojasnil, da se je pri tem skliceval na 33. člen ustanovne listine Združenih narodov, ki predvideva mirno reševanje sporov. Na več kot tri ure trajajočem sestanku je Rehn predstavil nekaj novih možnosti, med njimi tudi sprejetje skupne izjave, ki bi določala, da noben dokument ali dejanje po 25. juniju 1991 ne bi prejudiciral izida. Zanj bi to bilo "dragoceno dejanje krepitve zaupanja in korak v pravo smer". O podrobnostih Rehn ni želel govoriti.

"Rehn je imel neke nove ideje, kako bi stvari premaknili naprej, o katerih moramo zdaj vsi skupaj in vsak zase razmisliti," pa je po sestanku dejal slovenski zunanji minister Samuel Žbogar.

Ni bilo želenega odgovora
Kot je še povedal vodja slovenske diplomacije, je njegovega hrvaškega kolega Gordana Jandrokovića zanimalo, kdaj bi Slovenija lahko sprostila pogajanja. A tukaj je Žbogar pojasnil, da hrvaška stran ni dobila odgovora, ki bi ga želela. "Mi bomo sprostili pogajanja, ko se bodo spremenile okoliščine in ko bo to delo nekega širšega dogovora," je namreč dejal.

Zdaj so na vrsti posvetovanja tako na slovenski kot hrvaški strani, nato pa bodo videli, kako naprej, je napovedal hrvaški zunanji minister. Hrvaški premier Ivo Sanader pa je izrazil pripravljenost Zagreba na podpis skupne slovensko-hrvaške izjave, da noben dokument ali dejanje po 25. juniju 1991 ne bi prejudiciralo izida ali kakorkoli zavezalo eno ali drugo državo pri reševanju vprašanja meje : "Mi smo na to pripravljeni, nanjo mora biti pripravljena tudi Slovenija."

"Blokada je na slovenski strani"
Naslednji sestanek Jandroković pričakuje prihodnji teden, torej malo pred pogajalsko konferenco, ki bo 27. marca. Takrat si Hrvaška želi premik pri pogajanjih, a hrvaški minister za zunanje zadeve dodaja, da so sami pripravljeni na odprtje novih poglavij, blokada pa je na slovenski strani.

S. Z.