Kot je po zasedanju sporočil madžarski premier Viktor Orban, ki si je sposodil slogan Donalda Trumpa, se vsi voditelji strinjajo, da je treba Evropo spet narediti veliko. "Veliko dela je bilo potrebnega, da smo prišli do dokumenta, o katerem smo se vsi strinjali in ki gospodarsko konkurenčnost postavlja v središče evropskih aktivnosti v prihodnjih letih," je Viktor Orban povedal ob sklenitvi novega evropskega dogovora o konkurenčnosti, kar je bil osrednji cilj madžarskega predsedovanja Svetu EU.
Kot je pojasnil, so se voditelji odločili, da izvedejo "revolucijo poenostavitve". V izjavi o dogovoru o konkurenčnosti so Evropsko komisijo pozvali, naj v prvi polovici prihodnjega leta pripravi konkretne predloge za zmanjšanje obveznosti glede poročanja podjetij za najmanj 25 odstotkov. V predloge naj vključi tudi oceno vpliva zakonodaje na konkurenčnost.
Po Orbanovih besedah so se dogovorili tudi o vzpostavitvi evropske industrijske politike. Bruselj so pozvali, naj pripravi celovito industrijsko strategijo za to, da bodo industrijske panoge konkurenčne, in za kakovostna delovna mesta.
Skupni prihranki in investicije
V izjavi so se voditelji zavzeli še za sprejetje "odločnih korakov k uniji za prihranke in investicije" do leta 2026 ter napredek pri dokončanju unije kapitalskih trgov. To bi omogočilo mobilizacijo zasebnega financiranja.
Unija kapitalskih trgov je tudi eden od instrumentov oziroma orodij, ki jih bodo države članice preučile z namenom financiranja izzivov na področju gospodarske konkurenčnosti. To je možno še prek večletnega finančnega okvirja EU in z večjo vključenostjo Evropske investicijske banke (EIB). Voditelji so se obenem zavezali k nadaljevanju prizadevanj za vzpostavitev novih lastnih virov financiranja evropskega proračuna.
"Vsi smo za to, da je treba Evropo spet narediti veliko. To je namreč edini možni odgovor na odločitev Američanov, da naredijo Ameriko spet veliko," je še povedal madžarski premier.
Naredimo Ameriko spet veliko je sicer slogan zmagovalca torkovih predsedniških volitev v ZDA Trumpa, Naredimo Evropo spet veliko pa madžarskega polletnega predsedovanja Svetu EU.
Konkurenčnost je treba okrepiti
Drugi dan neformalnega zasedanja v Budimpešti so se voditelji osredotočili na krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je opozoril, da so trenutne razmere skrb vzbujajoče.
"V zadnjih 20 letih se je evropski delež svetovnega BDP-ja prepolovil. Ukrepati moramo takoj. Čas se izteka," je v vabilu voditeljem opozoril predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki tokrat neformalno srečanje voditeljev držav članic EU-ja vodi zadnjič.
Zasedanja se bosta udeležila tudi predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde in avtor poročila o prihodnosti konkurenčnosti EU-ja Mario Draghi. Ta je v septembra objavljenem poročilu opozoril na upočasnjevanje gospodarske rasti in nizko produktivnost v EU-ju, medtem ko se potrebe povečujejo.
Krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva je sicer redna tema zasedanj voditeljev, podrobneje pa so se ji posvetili na aprilskem izrednem zasedanju v Bruslju. Tedaj so se strinjali o vzpostavitvi evropskega dogovora za konkurenčnost, ki naj bi ga v Budimpešti tudi natančneje dorekli. Tudi Michel v vabilu izrazil željo po politični izmenjavi mnenj o tem, kako financirati ambicije in katere instrumente imamo na voljo.
Ukrepanje na področju konkurenčnosti zdaj še nujnejše
Ukrepanje za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva je po torkovih predsedniških volitvah v ZDA še bolj nujno, je povedal avtor poročila o konkurenčnosti EU-ja Mario Draghi.
Uresničitev priporočil, ki jih je v poročilu podal Draghi, je po njegovih besedah že tako in tako nujna glede na trenutne gospodarske razmere. "Po volitvah v ZDA pa je to postalo še bolj nujno," je povedal ob prihodu za neformalno zasedanje Evropskega sveta, na katerem voditeljem članic Unije predstavlja poročilo.
Izrazil je prepričanje, da bo administracija novoizvoljenega ameriškega predsednika zagotovo prinesla velike spremembe v odnosih med EU-jem in ZDA. "Te ne bodo nujno povsem negativne, vendar jih moramo vzeti v poštev," je poudaril nekdanji italijanski premier.
Med drugim pričakuje, da bo Trumpova administracija dala velik dodaten zagon visokotehnološkemu sektorju, ki je bistven za povečanje produktivnosti. Razlika v produktivnosti med ZDA in EU-jem pa je že zdaj "zelo velika", je povedal.
Trump bo poleg tega po Draghijevem mnenju močno ščitil tradicionalne industrijske panoge. To pa so panoge, v katerih evropska podjetja največ izvažajo v ZDA.
"Z ameriškimi zavezniki se moramo pogajati v duhu enotnosti, da bi zaščitili naše proizvajalce," je poudaril nekdanji predsednik Evropske centralne banke.
Golob ob robu srečanja Trumpu znova čestital za "veličastno zmago"
Zasedanja se bo udeležil tudi slovenski premier Robert Golob. Ob robu dogodka je v izjavi za Televizijo Slovenija znova čestital slovenski komisarski kandidatki Marti Kos, ki je v četrtek v Bruslju uspešno prestala zaslišanje pred pristojnim odborom. Prvi dan srečanja v Budimpešti so udeleženci veliko pozornosti namenili tudi zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah.
V četrtek v središču pogovorov Ukrajina in posledice Trumpove zmage
Že v četrtek se je v Budimpešti več voditeljev EU-ja udeležilo zasedanja Evropske politične skupnosti, ki ga je gostil madžarski premier Viktor Orban. Tema pogovorov so bila predvsem varnostna vprašanja, povezana z vojno v Ukrajini, pri čemer je Orban poudaril, da je nujni pogoj za mir v Ukrajini prekinitev ognja.
Poseben izziv za udeležence sta, kot omenjeno, tudi izvolitev Trumpa za novega ameriškega predsednika in skrb zaradi napovedi izolacionistične politike Združenih držav Amerike. V prvem mandatu je imel Trump tesne odnose s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, čeprav se zdita zelo različna. "Izvolili so ga Američani in branil bo interese Američanov, kar je legitimno in dobro. Vprašanje pa je, ali smo mi pripravljeni braniti interese Evropejcev," se je vprašal predsednik Macron.
Voditelji so se ukvarjali tudi z vprašanjem, kako naj pristopajo k reševanju razmer v Ukrajini zdaj, ko ameriška pomoč ni več samoumevna, je za Radio Slovenija poročal Marjan Vešligaj. Precej neposreden odgovor je ponudil srbski predsednik Aleksandar Vučić: "Nekdo mora govoriti o miru. Moje sporočilo je, da se je treba začeti pogajati o premirju, ne o tem, kdo bo zmagal. Mislim, da v tej vojni ni zmagovalca."
Vučiću, Orbanu in še nekaterim je odgovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, potem ko se je po telefonu že pogovarjal z Donaldom Trumpom. Dejal je, da bi bilo popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, kar nekateri predlagajo, nesprejemljivo in samomor za Evropo. Putin, ki je Trumpu čestital za zmago, je v odzivih na ameriške volitve dejal, da je Rusija pripravljena obnoviti dvostranske stike med državama in da si pobuda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini zasluži pozornost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje