Predsednik Borut Pahor je v svojem govoru najprej poudaril dva razloga, zaradi katerih se mu letošnje srečanje Proces sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP) zdi pomembnejše od lanskega, in sicer sta to vojna v Ukrajini in razmere na Zahodnem Balkanu. "Mislim, da si vsi želimo, da bi se vojna čim prej končala in da bi se spori rešili po mirni poti. Vendar se mi zdi pomembno opozorilo, da je to treba storiti na tak način, da Ukrajine ne bomo pustili na cedilu," je dejal slovenski predsednik in poudaril, da zaradi invazije nad Rusijo visi "veliko moralno breme".
Glede razmer na Zahodnem Balkanu je Pahor ponovno poudaril svojo zamisel, da bi Bosni in Hercegovini čim prej podelili status kandidatke za članstvo v EU-ju in nato pozneje od nje pričakovali, da izvede določne reforme, ki bi to državo izvlekle iz "začaranega kroga", v katerem se je znašla, saj kot edina država na Zahodnem Balkanu ostaja brez tega statusa. O tej ideji, ki jo je Pahor sicer predstavil že pred nekaj tedni na Poslovnem forumu v Sarajevu, se je pogovarjal tudi s Šefikom Džaferovićem, predsedujočim v Predsedstvu BiH-a, to pa naj bi bila tudi tema njegovih pogovorov s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom prihodnji teden na Ohridu, kjer bo potekal Prespanski forum.
Po Pahorjevi oceni bi takšno dejanje spremenilo dinamiko dogajanja v BiH-u, ljudem pa bi vlilo novo upanje v evropsko prihodnost. "Gre za to, da izkoristimo predvideno diskusijo Evropskega sveta konec tega meseca o pospešenem procesu pridobitve statusa za Ukrajino, in da v ta kontekst pripeljemo tudi Zahodni Balkan," je dejal Pahor. Po Pahorjevem mnenju je evropska perspektiva tega dela jugovzhodne Evrope edina pot za mir, varnost in blaginjo ljudi, pri čemer je posebej poudaril prav BiH. "Vsaj začetek pogajanj bi bistveno pripomogel k celotnemu razmišljanju o pomenu širitve EU-ja na Zahodni Balkan."
Slovenski predsednik je s sogovorniki razpravljal tudi o pomenu morebitne nadaljnje širitve zveze Nato na Zahodni Balkan, pri čemer je poudaril, da to velja le za države, ki se tako odločijo in si vstop v zavezništvo želijo.
Ob robu zasedanja se je predsednik Pahor sestal z gostiteljem, grškim premierjem Kyriakosom Micotakisom, s katerim sta potrdila prijateljske in partnerske odnose. Govorila sta o vojni v Ukrajini, mednarodni varnostni situaciji, enotnem odzivu EU-ja na rusko agresijo ter posledicah sankcij za evro-atlantski prostor.
Soglasno sta obsodila ruski napad na Ukrajino, strinjala pa sta se tudi glede Zahodnega Balkana, pri čemer po njuni oceni ne gre pozabiti, da se varnostne razmere v tem delu Evrope lahko hitro poslabšajo. V tej luči sta slovenski predsednik in grški premier spregovorila tudi o kredibilnosti širitvenega procesa EU-ja, izmenjala poglede na aktualna dogajanja na Zahodnem Balkanu in se zavzela za močnejši angažma s strani EU-ja.
Pahor se je sestal tudi s predsednico Republike Kosovo Vjoso Osmani, ki bo v začetku prihodnjega meseca obiskala Ljubljano. Največ pozornosti sta namenila aktualnim razmeram na Zahodnem Balkanu. Predsednica Osmani je Pahorja seznanila z nekaterimi reformami, ki so jih implementirali na Kosovu, predstavila pa mu je tudi kandidaturo Kosova za članico Sveta Evrope ter prosila za podporo pri vložitvi kandidature za članstvo v Partnerstvu za mir pri zvezi Nato.
Predsednik Pahor se bo ob robu SEECP-ja sestal še s predsednico Moldavije Maio Sandu in s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje