Predsednik republike Borut Pahor tudi ne pričakuje, da bo Evropska komisija hitro in čez noč spreminjala stališča glede slovenske tožbe proti Hrvaški. Ne verjame niti, da "si bo Hrvaška jutri zaradi objave tega stališča premislila glede arbitraže". Vseeno pa je po njegovem mnenju nedavna objava mnenja pravne službe Evropske komisije pustila neko sled, ne samo pri komisiji, slovenski in hrvaški javnosti, ampak tudi v mednarodni javnosti.

"Mislim, da je okrepila stališče Slovenije in našega vztrajanja, da je treba odločitev sodišča spoštovati," je poudaril. Objava daje tudi neki nov vzvod slovenskim prizadevanjem za ohranitev "zelo številnih zaveznikov, ki vztrajajo pri tem, da je treba sodbo arbitražnega sodišča v celoti upoštevati", je dejal Pahor.

Timmermans: Spoznati moram novo slovensko vlado
Prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je v torek Bruslju dejal, da sta s predsednikom komisije Jean-Claudom Junckerjem slovenski in hrvaški vladi na voljo pri iskanju rešitve, saj verjameta, da v EU-ju ne bi smelo biti sporov o meji. "Razsodba je seveda podlaga za to rešitev," je poudaril in dodal, da se osebno še mora bolje spoznati z novo slovensko vlado, česar se res veseli. Komisija po njegovih besedah išče rešitev na podlagi arbitražne razsodbe. Videli smo dialog med državama, volilni proces je nekoliko upočasnil ta dialog, je dodal.

"A naj bom zelo jasen. Z Junckerjem sva obema vladama na voljo pri iskanju rešitve, ker verjameva, da v EU-ju ne bi smelo biti spora o meji. Razsodba je seveda podlaga za to rešitev," je odgovoril na vprašanje, zakaj Junckerjeva komisija pri tem vprašanju ni sledila mnenju lastne pravne službe.

Naslednje srečanje v Ljubljani
Slovenija bo prihodnje leto gostiteljica Pobude treh morij, so v Bukarešti v sklepni izjavi potrdili voditelji 12 držav članic EU-ja, ki so del neformalne iniciative.

"Iniciativa, ki poskuša dati kontekst večji povezanosti vzhodnega dela Evrope z zahodom in svetom nasploh v transportu, energiji in procesu digitalizacije, dobiva neko zanimivo politično perspektivo," je ob razglasitvi Slovenije za gostiteljico Pobude treh morij povedal predsednik Pahor in dodal, da Slovenija lahko ravno na omenjenih treh osrednjih področjih pobude prispeva novo vrednost.

Pahor je povedal, da bo dogodek v Ljubljani predvidoma znova pospremil gospodarski forum, ki je letos potekal prvič, in da bodo vztrajali pri že obstoječem tipu organizacije, ko povabijo 12 sodelujočih držav ter predstavnike Evropske komisije in ZDA, so sporočili iz urada predsednika republike.

Tokratnega tretjega srečanja v Bukarešti, ki je potekalo v ponedeljek in v torek, se je prvič udeležil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Udeležence je skušal opogumiti, da ne ustvarijo novega koridorja le med severom in jugom, ampak tudi vzhodom in zahodom, da bi sooblikovali projekt, ki bo nagovoril vse Evropejce. "Vedno sem mislil, da mora Evropa dihati z obema pljučnima kriloma, vzhodnim in zahodnim," je dejal.

Srečanja pobude se je kot gost udeležil tudi nemški zunanji minister Heiko Maas, ki je med drugim izrazil željo, da bi se Nemčija pridružila pobudi, saj si želijo aktivno vlogo v razpravah, ki jih vodijo njene vzhodne sosede. V Bukarešti pa sta bila prisotna ameriški minister za energijo Rick Perry in predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Suma Chakrabarti.

Gospodarsko sodelovanje z ZDA
Predsedniki sodelujočih držav so sicer spregovorili o pomenu pobude za razvoj regije ter njenih ključnih ciljev na področju energetike, transporta, digitalizacije in gospodarskega sodelovanja. Pogovori so bili namenjeni oceni vloge Pobude treh morij v odnosu do Evropske unije in transatlantskih povezav s posebnim poudarkom na gospodarskem sodelovanju ZDA v regiji.

Letošnji gostitelj, romunski predsednik Klaus Iohannis, je izrazil skupno prepričanje, da bi morale Evropska unija in ZDA v teh časih ostati blizu – na političnem, gospodarskem in varnostnem področju. "Skupni interes je nad našimi razlikami," je dejal po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina.

Predsednik Borut Pahor je v razpravi ocenil, da je pobuda pomembna platforma za krepitev transatlantske povezave, in poudaril, da je pobuda lahko uspešna samo, če bodo njeni prednostni projekti v skladu s politikami, cilji in prednostnimi nalogami Evropske unije, pri čemer pa bi se morali izogniti podvajanju in poiskati sinergije z že obstoječimi pobudami EU-ja za sodelovanje z državami Zahodnega Balkana in vzhodnega partnerstva.

Trumpovo sporočilo
Neformalna Pobuda treh morij je namenjena krepitvi srednjeevropskega sodelovanja in povezovanja severa in juga evropske celine, od Baltskega do Jadranskega in Črnega morja. V tej politični pobudi sodeluje dvanajst članic EU-ja – Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.

Prvo srečanje Pobude treh morij je potekalo leta 2016 v Dubrovniku, lanskega srečanja v Varšavi pa se je udeležil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Ta je na tokratno srečanje posredoval sporočilo, v katerem je zagotovil, da ZDA ostajajo zaveznik in partner pobude.