Trump je povabilo z naklonjenostjo sprejel, so sporočili iz urada predsednika RS-a.

Zunanji minister Karl Erjavec je v izjavi novinarjem po seji vlade na vprašanje, kdaj lahko Trumpa pričakujemo v Sloveniji, odgovoril, da je za to treba počakati Pahorja. Ta bo, ko se vrne v Slovenijo, "iz prve roke" povedal, kdaj ga lahko pričakujemo, je dodal.

Vsaka stran želi informirati tudi ZDA
Zasedanja Pobude treh morij se udeležuje dvanajst držav, ki povezujejo Baltsko, Črno in Jadransko morje, na pobudo poljskega predsednika Andrzeja Dude in hrvaške predsednice Kolinde Grabar - Kitarović.

Posebni gost konference, ki se je udeležuje tudi slovenski predsednik Borut Pahor, je ameriški predsednik Donald Trump, ki naj bi ga, po navedbah hrvaških diplomatskih virov, hrvaška predsednica seznanila z odklonilnimi stališči Hrvaške glede arbitražne sodbe o meji s Slovenijo.

Minister Erjavec je pojasnil je še, da je v delegaciji v Varšavi tudi državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič. S seboj ima pismo, ki ga je Erjavec napisal za ameriškega državnega sekretarja Rexa Tillersona, ki ga sicer v nasprotju s pričakovanji v delegaciji predsednika ZDA ni. Je pa imel Mirošič pogovor z glavnim predsednikovim svetovalcem za nacionalno varnost in predal mu je pismo, je še pojasnil Erjavec.

Povzel je še vsebino pisma in dejal, da je njegovo bistvo to, "da se ne pričakuje, da se bodo ZDA postavile na stran Slovenije ali Hrvaške. Želimo si, da se postavijo na stran mednarodnega prava in spoštovanja odločb sodišč". Mirošič je v pogovoru omenil tudi primer Južnokitajskega morja, je še pojasnil Erjavec.

Priprava zakonodaje jeseni
Predsednik DZ-ja Milan Brglez je pripravo zakonodajnih okvirov za udejanjanje arbitražne razsodbe danes napovedal za jesen, saj "je treba hiteti počasi". V ospredju bo priprava pravnih temeljev za urejanje položaja ljudi, ki so ostali na Hrvaškem, je povedal Brglez, sicer pa vnovič poudaril zmago mednarodnega prava ter dokončno določitev meje.

Slovenija in Hrvaška se lahko od tod naprej pogovarjata le o implementaciji razsodbe, je na današnji novinarski konferenci dejal prvi mož državnega zbora. Pojasnil je, da državi lahko sicer to modificirata s sporazumom, a s tem ne bosta zanikali obstoja arbitražnega sporazuma.

Ob tem Brglez ne izključuje možnosti, da bi na ta način vsaj glede nekaterih zadev mejo med državama lahko naredili bolj življenjsko.

Plenković v Ljubljani nič o arbitraži
Hrvaški premier Andrej Plenković pa namerava 12. julija na obisku v Ljubljani nadaljevati pogovore o reševanju odprtih vprašanj med Hrvaško in Slovenijo, vendar ne o izvajanju arbitražne sodbe o meji med državama.

Hrvaški premier je na seji hrvaške vlade napovedal, da se bo v Ljubljano odpravil v spremstvu dveh podpredsednic hrvaške vlade, zunanje ministrice Marije Pejčinović Burić in ministrice za gospodarstvo Martine Dalić.

Plenković je pojasnil, da bodo v pogovorih vztrajali pri znanih hrvaških stališčih, ki temeljijo na odločitvi hrvaškega sabora iz leta 2015 o izstopu Hrvaške iz arbitražnega postopka zaradi "protipravnih potez slovenske strani".

"Arbitražna sodba nas ne zavezuje in je ne bomo uveljavili kot takšne, ne glede na stališča katere koli druge države ali mednarodne organizacije," je povedal ob začetku vladne seje in dodal, da je pripravljen na pogovore o načinih za reševanje odprtih vprašanj s Slovenijo, ki je "prijateljska in sosednja država, ki je partnerka v Evropski uniji in zaveznica v zvezi Nato".

Hrvaška pripravljenost na dvostranske pogovore
Tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je danes Varšavi ponovila, da arbitražna sodba za Hrvaško ne obstaja, temveč je obvezujoča odločitev hrvaškega sabora iz leta 2015.

Novinarjem je potrdila pripravljenost Hrvaške na dvostranske pogovore s Slovenijo o načinih za reševanje spora o meji. "Ali bo to odhod na mednarodno sodišče ali neposredni dogovor, ne vem", je še dejala. Dodala je, da v tem trenutku ne vidi konkretnih težav "na terenu" ter da vse "dobro deluje", čeprav, kot je dejala, stanje najbolj občutijo prebivalci ob meji.

"Upam, da se bodo vsi vzdržali incidentov. Posebej pomembno je, da se Slovenija vzdrži kakršnih koli enostranskih postopkov, ker še vedno veljajo vsi sporazumi, kot sta sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju ter ladijskem prometu in številni drugi sporazumi, ki sta jih državi podpisali in so dejansko prednostni pred arbitražo", je še izjavila.

Delovna skupina za uresničevanje arbitraže
Po poročanju novinarja TV Slovenija Gregorja Drnovška so priprave na zakonodajne spremembe zaradi odločitve arbitražnega sodišča glede razmejitve meje med Slovenijo in Hrvaško že v teku. Po doslej znanih podatkih bo treba spremeniti devet zakonov in 52 podzakonskih aktov. Prvi zakon, ki naj bi doživel spremembe, naj bi bil zakon o evidentiranju nepremičnin.

Kopač na čelu osemčlanske koordinacijske skupine
Vlada je na današnji seji ustanovila osemčlansko medresorsko koordinacijsko skupino za uveljavitev razsodbe, ki jo bo vodil držani sekretar vlade Erik Kopač. V njej bodo še generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič, svetovalec premierja Anžej Frangeš, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic, direktorica urada vlade za komuniciranje Kristina Plavšak Krajnc, direktorica službe vlade za zakonodajo Ksenija Mihovar Globokar, vodja projektne enote za arbitražni sporazum in mejo s Hrvaško na ministrstvu za zunanje zadeve Nataša Šebenik in član omenjene projektne enote Marko Vrevc.

Prvi korak bo podrobna preučitev arbitražne razsodbe, kar naj bi se zgodilo že do 10. julija. Sledilo bo aktivno diplomatsko delovanje naše diplomatske mreže, šele nato pa naj bi tudi stekla sama izvedba, ki naj bi bila postopna.

Tudi Francija za spoštovanje razsodbe arbitražnega sodišča
Na francoskem zunanjem ministrstvu so na vprašanje o stališču Francije glede ozemeljskega spora med Slovenijo in Hrvaško v Piranskem zalivu odgovorili, da upajo, da bo mogoče ozemeljski spor dokončno rešiti v konstruktivnem duhu, mirno in z dialogom. Izrazili so upanje, da bo razsodba spoštovana, saj je tako za prihodnost EU-ja kot za regionalno stabilnost Zahodnega Balkana zelo pomembno, da se spor med članicama, ki sta močno vpeti v spodbujanje regionalne integracije, reši.

Na stališče francoske vlade se je odzval tudi premier Miro Cerar, ki je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da pozdravlja podporo francoske vlade in njeno stališče za spoštovanje razsodbe.