Predsednik republike Borut Pahor se je pred vrhom Evropske unije srečal s češkim kolegom Milošem Zemanom. Na srečanju je ugotovil, da se nekatera stališča držav Višegrajske skupine (Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska) glede reševanja prebežniške krize razlikujejo od slovenskih. To je po njegovem mnenju tudi razumljivo, saj višegrajske države ta hip niso neposredno izpostavljene begunskemu valu, tako kot mu je Slovenija, prek katere bo kmalu prešlo že pol milijona beguncev in prebežnikov.
Pahor: Relokacija bo nujna
Medtem ko višegrajska četverica nasprotuje kvotam za relokacijo beguncev med državami članicami EU-ja, je slovenski predsednik ocenil, da lahko do skupne evropske politike pridemo le, če se bodo članice zedinile tudi o porazdelitvi vsaj nekega minimalnega števila prebežnikov. Na tiskovni konferenci po srečanju je dejal, da gre za "izjemno zapleteno, težko vprašanje, a o njem se je treba pogovarjati in iskati kompromise".
Določena razhajanja je priznal tudi Zeman, sta se pa vendarle strinjala, da bo mogoče migracijski tok učinkovito omejiti le z naslovitvijo jedra težave: vojne v Siriji in z okrepitvijo zunanje meje EU-ja. Oba tudi upata, da bo na tokratnem vrhu EU-ja sklenjen kompromis. Če namreč ne bodo dogovorjeni vsaj nekateri skupni koraki v smeri enotne begunske in prebežniške politike, "bo žal toliko jasnejše, da moramo države ukrepati po lastni presoji".
Temu pa je še dodal, da "je Slovenija odločena sprejeti vse potrebne ukrepe za humano obravnavo beguncev in migrantov, a tudi za zaščito naših interesov, zlasti varnostnih", kolikor je le mogoče v koordinaciji s sosednjimi državami, zlasti Avstrijo in Hrvaško, ter preostalimi državami na t. i. balkanski poti.
BiH kot tarča za incidente in konflikte
Posebej je slovenski predsednik Čehe tudi opozoril na nevarnost, ki v primeru odsotnosti skupne evropske begunske in prebežniške politike ter uveljavitvi neusklajenih nacionalnih politik za obvladovanje te krize, grozi na Zahodnem Balkanu. Kot posebej ranljivo tarčo za morebitne incidente in konflikte je izpostavil Bosno in Hercegovino (BiH).
Prebežniška kriza utegne postati grozljiva prihodnost, je k temu dodal Zeman. Evropske institucije morajo zato po njegovem mnenju presedlati "od besed k dejanjem".
Spomnil je, da je bila prav Češka prva država EU-ja, ki je Sloveniji ponudila pomoč policistov in vojakov, za kar se mu je Pahor na novinarski konferenci tudi zahvalil. Večkrat je tudi poudaril, da slovenski in češki narod povezujejo izjemno tesni odnosi in sodelovanje, ki sega daleč nazaj v prejšnja stoletja in je veliko starejše od naših samostojnih držav.
Pri tem je citiral nekdanjega češkega predsednika Vaclava Havla, ki je nekoč dejal, da razen Čehov in Slovakov ne pozna nobenih drugih dveh slovanskih narodov, ki bi imela tako tesne stike kakor Slovenci in Čehi.
Gospodarsko in politično sodelovanje
Na državniškem obisku Pahorja spremljajo minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina in državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti. Obisk je namenjen utrditvi prijateljskih odnosov med državama tako na političnem kot gospodarskem področju. Med drugim je tako v okviru obiska veliko pozornosti posvečene izboljšanju transportnih povezav Luke Koper s Češko, o čemer sta govorila tudi Zeman in Pahor, so sporočili iz urada slovenskega predsednika.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje