Neimenovani vir, ki spremlja pogajanja o finančni pomoči, je dejal, da bi lahko spor med evropskima velesilama voditeljem članic evrskega območja preprečil, da bi v nedeljo dosegli ključni dogovor o drugem svežnju pomoči za Grčijo.

Pogajanja o prispevku bank pri pomoči Grčiji potekajo v okviru Inštituta za mednarodne finance. Drugi dogovor, ki ga je evroskupina dosegla 21. julija, poleg 109 milijard evrov pomoči Grčiji iz javnih sredstev predvideva še, da bi zasebni upniki na račun grških obveznic utrpeli neto izgubo v višini 21 odstotkov.

Nemčija in Francija se zdaj zavzemata za prilagoditev tega dogovora, a se njuni pogledi pri tem razlikujejo.

Nemčija se zavzema za to, da bi banke privolile v od 50 do 60 odstotkov visoko izgubo na račun grških obveznic, medtem ko Francija predlaga zgolj tehnične popravke julijskega dogovora. V Berlinu opozarjajo, da mora območje evra najti takšno rešitev, ki bo Grčiji omogočila odplačevanje dolgov na dolgi rok, v Parizu pa ne želijo dodatno obremeniti bank.

Strah pred novo recesijo
Dogovor dveh največjih gospodarstev v območju evra naj bi bil predpogoj za dosego skupnega dogovora voditeljev vseh 17 članic evrskega območja, ki se bodo sešli na nedeljskem vrhu.

Vlagatelji po vsem svetu upajo, da bo obsežen načrt, vključno s končnimi podrobnostmi o drugem svežnju pomoči Grčiji, preprečil, da bi dolžniške težave svetovno gospodarstvo pahnile v novo recesijo.

Estonski premier Andrus Ansip pa je v objavljenem pismu predsednikom vlad preostalih članic EU-ja opozoril, da je treba gospodarsko upravljanje na ravni Unije še bolj harmonizirati. "Naši današnji dosežki ne bodo preživeli na dolgi rok in bodo omejeni, če ne rešimo strukturnih težav tako v gospodarstvu kot v upravljanju," je zapisal Ansip.