Dogovora tudi po sedemurnih nočnih posvetovanjih v različnih sestavah in pestrih ugibanjih ni bilo. Okoli 23. ure so zasedanje, ki se je začelo s triinpolurno zamudo in je trajalo približno uro in pol, prekinili. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je opravil dvostranske pogovore z vsemi voditelji.
Nato so se sestali Tusk, nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron, španski premier Pedro Sanchez in nizozemski premier Mark Rutte, poimenovani skupina iz Osake. Zatem so se po neuradnih navedbah ponovno začeli dvostranski pogovori.
Največ možnosti za vodenje Evropske komisije naj bi, taki so bili namigi pred začetkom vrha, imel dozdajšnji podpredsednik komisije, nizozemski socialist Frans Timmermans, a naj bi mu ostro nasprotovale nekatere vzhodne članice EU-ja. Za položaj predsednika Evropskega parlamenta naj bi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk predlagal kandidata Evropske ljudske stranke Manfreda Weberja, ki naj bi dobila tudi položaj visokega komisarja za zunanjepolitične zadeve, medtem ko naj bi liberalci dobili položaj predsednika Evropskega sveta. Taki so bili pred začetkom vrha namigi iz diplomatskih in uradniških vrst.
Odločitev, da naj bi vodenje komisije prevzel vodja socialdemokratov, ne pa vodja zmagovalne Evropske ljudske stranke Weber, kot je bilo sprva pričakovati po evropskih volitvah, naj bi ob robu srečanja držav G20, ki je potekalo v petek in soboto, sprejeli voditelji Francije, Španije, Nizozemske in Nemčije, Reuters navaja informacije dveh diplomatov in svetovalca Evropskega parlamenta. Odločitvi o imenovanju Timmermansa naj bi, po poročanju Reutersa, ostro nasprotovale vzhodne članice EU-ja, predvsem Madžarska in Poljska. Ti mu očitata njegovo vodenje preiskav o vladavini prava v obeh državah. Nenaklonjena naj bi mu bila tudi Italija.
Da ta scenarij verjetno ne bo obstal, so pokazale izjave voditeljev iz konservativnih vrst ob prihodu na vrh. Po posvetovanjih znotraj Evropske ljudske stranke je hrvaški premier Andrej Plenković ob prihodu na vrh dejal, da Timmermans nima podpore voditeljev in predsedstva stranke. Prepričan je, da je nasprotovanje kandidatu EPP-ja za predsednika komisije Manfredu Webru povsem neutemeljeno in zgolj izgovor, da predsednik komisije ne bi bil iz vrst EPP-ja.
Šarec: To ni slab predlog
"On je zagotovo dober kandidat," je slovenski premier Marjan Šarec ocenil predlog razdelitev položajev, po katerem naj bi Timmermans prevzel vodilni položaj v komisiji, dejal ob prihodu v Bruselj. "Zdaj smo videli neki predlog. Za moje pojme to ni slab predlog. Tudi če bi se tako zgodilo, je to kar dober predlog," je dejal premier. A na konkretnejša vprašanja je odgovoril le, da je težko ob prihodu na vrh opisovati podrobnosti.
Nemška kanclerka Angela Merkel je bila ob prihodu na vrh bolj zadržana, dejala je, da bodo pogajanja zelo zahtevna. Enourni zamik uradnega začetka izrednega zasedanja, namesto ob 18. uri so začeli ob 19. uri, že potrjuje besede nemške kanclerke Angele Merkel, da bodo pogajanja težka in da bo noč dolga.
Tajani: Parlament bo neodvisno dobil predsednika
Evropski parlament bo izvolil svojega predsednika neodvisno od izida vrha EU-ja, pa je medtem poudaril njegov dozdajšnji predsednik Antonio Tajani. Ustanovna seja parlamenta se začne v torek, volitve predsednika so predvidene v sredo. Ponovil je, da parlament vztraja pri konceptu vodilnih kandidatov, po katerem naj bi predsednik Evropske komisije postal vodilni kandidat evropskih strank za evropske volitve. A enotnosti v parlamentu glede tega ni, saj vsaka politična družina navija za svojega kandidata, liberalci pa konceptu na splošno nasprotujejo, dokler ne bo nadnacionalnih list.
Ker če bo Timmermans res nasledil Jean-Clauda Junckerja, bo to pomenilo konec 15-letnega vladanja desne sredine in tudi konec sistema vodilnih kandidatov. Po zmagi Evropske ljudske stranke je nemška kanclerka Angela Merkel jasno izrazila pričakovanje, da bo novi predsednik Evropske komisije vodilni kandidat zmagovalnega EPP-ja Manfred Weber, čemur je najostreje nasprotoval francoski predsednik Emmanuel Macron. Kompromis, ki naj bi ga voditelji sklenili, bo prinesel menjavo položajev: na čelo Evropskega parlamenta, ki je bil v preteklosti v rokah socialistov, naj bi bil imenovan Weber, Timmermans pa bi postal predsednik Evropske komisije. "Oba vodilna kandidata sta del rešitve, to je zelo pomembno. In kot kaže zdaj, tako ne bo nastal institucionalni spor," je nemška kanclerka dejala na vrhu G20 v Osaki.
58-letni Nizozemec je dejal, da bodo, če se povzpne na čelo komisije, njegove glavne naloge boj s podnebnimi spremembami, zagotovitev minimalne plače in krepitev odnosa z Afriko, od koder so tisoči v zadnjih letih pribežali v Evropo.
Kdo na čelo ECB-ja?
Voditelji bodo odločali tudi o drugih ključnih položajih Unije, med drugim o predsedniku Evropskega sveta in visokem komisarju za zunanjepolitične zadeve, medtem ko o guvernerju Evropske centralne banke (ECB) naj ne bi odločali danes, je ob prihodu v Bruselj dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. Ob tem je še poudaril, da morata dva od štirih ključnih položajev zasesti ženski.
Finski premier Antti Rinne, prvi levo usmerjeni finski premier v zadnjih 20 letih, je sicer že izrazil močna pričakovanja za vodenje ECB-ja. Glavna kandidata sta nekdanji guverner finske centralne banke Erkki Liikanen in zdajšnji guverner finske centralne banke Olli Rehn, sicer nekdanji evropski komisar za gospodarstvo in predtem tudi širitev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje