Po njegovem mnenju naj bi namreč pokazala, ali se mora vsak znajti sam ali so članice Evropske unije sposobne usklajenega ukrepanja. Prav takojšnje ukrepanje pa je po Gantarjevih besedah pomembno, da se ne bi zgodil črni scenarij.

Med govorom na srečanju predsednikov parlamentov držav EU-ja, evropskega parlamenta in držav kandidatk je še poudaril, da bi na vprašanje, kakšna bo Evropa leta 2030, laže odgovorili, če bi imeli odgovore na to, kakšna bo čez dve leti. Poleg širitve sta tu zanj pomembni še socialna in gospodarska integracija.

Srečanje z makedonskim kolegom
Gantar se je ob robu konference sestal še s svojim makedonskim kolegom Trajkom Veljanovskim, strinjala sta se, da so odnosi med državama odlični. Predsednik slovenskega DZ-ja upa, da bo Makedonija kmalu začela pristopna pogajanja.

Sicer pa so udeleženci konference v Parizu razpravljali o več temah. V prvem delu je bila na vrsti institucionalna prihodnost EU-ja in uresničevanje določil Lizbonske pogodbe. Sklenili so, da bi pogodba vodila h krepitvi vloge nacionalnih parlamentov, kar bi tudi prispevalo h krepitvi evropske zavesti.

Razprava ostaja odprta
Pomembno je bilo tudi vprašanje, kako okrepiti sodelovanje med nacionalnimi parlamenti, in ali naj se predsedniki teh institucij med seboj srečujejo pogosteje. Poenotenja na tej točki ni bilo, zato razprava ostaja odprta.

Krizno upravljanje tako in drugače
Druga pomembna tema je bilo krizno upravljanje. Najprej je pogovor tekel o iskanju novih pristopov k spodbujanju gospodarske rasti, nato pa je bilo govora o še eni drugi krizi - bližnjevzhodni. Vprašanje je bilo predvsem, kakšno vlogo lahko ima EU pri zagotavljanju trajnega miru in stabilnosti. Sodelujoči so bili mnenja, da mora Unija k temu pristopati dejavneje, najprej pa je treba zagotoviti humanitarno pomoč za žrtve izraelske ofenzive v Gazi.

V sklepnem delu je bila na vrsti še vizija EU-ja leta 2030, kjer so izpistavili še dva problema - energetskega in demografskega.

S. Z.