Glavne teme rednih srečanj neformalne koalicije jedrskih članic Unije, med katerimi je tudi Slovenija, so dolgoročna raba jedrske energije v Evropski uniji, sodelovanje med nacionalnimi jedrskimi programi, skupni programi usposabljanja in sodelovanje na področju jedrske varnosti.

"V okviru te skupine obravnavamo sorodne teme, skušamo se koordinirati glede pristopov pri evropski zakonodaji, izmenjujemo si informacije glede nacionalnih jedrskih programov, zastavljamo cilje, kako naprej. Trenutno sta aktualni podpora evropskemu partnerstvu za razvoj in podpora razvoju tako imenovanih majhnih modularnih reaktorjev," je v odgovoru na vprašanje o oblikovanju novega jedrskega zavezništva, v katerem naj bi po poročanju medijev sodelovala tudi Slovenija, pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen.

"To zavezništvo že obstaja, ni pa potrebne neke formalnosti. Dajemo skupne izjave, ki jih redno koordiniramo, in pisma. To je živo," je dodala.

Po njenih pojasnilih med drugim sorodno misleče jedrske države razpravljajo tudi o aktualnih izzivih, s katerimi se morda Slovenija ne srečuje, na primer vprašanju, kako zamenjati rusko gorivo v ruskih reaktorjih, ki so v državah članicah. "Danes smo se pogovarjali tudi o tem, da bi morda skupino razširili tudi z drugimi državami, ki morda danes niso jedrske, pa razmišljajo o tem," je sklenila.

Srečanja so se po poročanju Reutersa poleg Slovenije udeležile Francija, Bolgarija, Romunija, Češka, Švedska, Italija, Slovaška, Poljska, Madžarska, Hrvaška, Nizozemska in Finska.

V skupni izjavi so države med drugim zapisale, da bodo spodbujale tesnejše sodelovanje med svojimi nacionalnimi jedrskimi sektorji in da bodo preučile možnosti skupnih programov usposabljanja za podporo novim projektom.

Ministri članic skupine so se pogovarjali tudi o možnostih nadaljnjega znanstvenega sodelovanja in usklajenega uvajanja najboljših praks na področju jedrske varnosti.

Jedrska energija orodje za doseganje ogljične nevtralnosti

Kot je v ponedeljek ob prihodu na neformalno zasedanje dejala francoska ministrica za energetski prehod Agnes Pannier-Runacher, jedrska energija predstavlja 25 odstotkov proizvodnje elektrike v Evropi. Poleg obnovljivih virov energije je to eno od orodij za doseganje ogljične nevtralnosti, je poudarila.

Jedrsko energijo bo EU po njenih besedah potreboval, če želi doseči cilje ogljične nevtralnosti do leta 2050. "Mislimo, da moramo združiti sile, da bi zagotovili varnost, dobavne verige, raziskave, razvoj in inovacije, da bi lahko še naprej kar se da varno uporabljali elektriko iz jedrske energije, obenem pa razvili tudi nove zmogljivosti. Potencial za Evropo je namreč velik," je dodala.

Francija, ki večino svojih energetskih potreb pokrije z nuklearkami, je bila tudi glavna pobudnica pozivov Evropski komisiji, naj investicije v jedrsko energijo vključi med zelene naložbe, je za Televizijo Slovenija poročala Mojca Širok.

Za države nasprotnice, med njimi so najglasnejše Avstrija, Nemčija in Luksemburg, pa je vključevanje jedrske energije med ključne vire za zeleni prehod velik avtogol za celotno evropsko zeleno politiko.

Disable checkingPremium suggestions