Najbolj zaskrbljeni zaradi draginje so Grki (100 odstotkov), sledijo Ciper z 99 odstotki ter Italija in Portugalska s po 98 odstotki.

Naraščajoče cene, vključno z energijo in hrano, občutijo v vseh socialno-demografskih kategorijah (spol ali starost) pa tudi v vseh izobraževalnih in socialno-poklicnih okoljih.

Druga najpogosteje omenjena skrb (82 odstotkov) je grožnja revščine in socialne izključenosti, sledijo ji podnebne spremembe in širjenje vojne v Ukrajini na druge države (vsaka po 81 odstotkov), so navedli v Eurobarometru.

Državljani EU-ja pričakujejo, da bo EU še naprej iskal rešitev za ublažitev posledic zaporednih kriz. Le tretjina Evropejk in Evropejcev pa je zadovoljna z ukrepi proti draginji, ki so jih sprejele vlade držav članic ali Unija.

Vprašane Slovence najbolj skrbijo naraščajoči življenjski stroški, saj jih je ta odgovor izbralo 88 odstotkov. Druga najpogosteje omenjena skrb v Sloveniji so podnebne spremembe s 76 odstotki ter grožnja revščine in socialne izključenosti, ki skrbi 74 odstotkov anketiranih.

V Sloveniji več kot polovica prebivalstva (60 odstotkov) ni zadovoljnih z dosedanjimi nacionalnimi ukrepi za reševanje naraščajočih življenjskih stroškov, kar jo uvršča pod povprečje EU-ja (64 odstotkov). Približno enakomerno razdeljeno je javno mnenje, ko gre za zadovoljstvo z ukrepi na ravni EU-ja, s katerimi je nezadovoljnih 59 odstotkov vprašanih v Sloveniji.

V raziskavi Eurobarometer tudi navajajo, da finančni položaj državljanov kaže, da se vse bolj čutijo posledice zaporednih kriz. Skoraj polovica prebivalk in prebivalcev EU-ja (46 odstotkov) pravi, da se je njihova življenjska raven že znižala zaradi posledic pandemije covida-19, posledic ruske agresije na Ukrajino in krize življenjskih stroškov.

Več kot tretjina državljanov EU-ja (39 odstotkov) medtem pravi, da še niso opazili znižanja življenjske ravni, vendar pričakujejo, da se bo to zgodilo v tem letu, zaradi česar so napovedi za leto 2023 precej mračne.

Drugi zgovorni kazalnik naraščajočih gospodarskih omejitev je povečanje deleža državljank in državljanov EU-ja, ki se spopadajo s težavami pri plačevanju računov "večino časa" ali "včasih". Ta delež se je v primerjavi z jesenjo 2021 povečal za devet odstotnih točk, s 30 odstotkov na 39 odstotkov, so navedli.

Finančni položaj v Sloveniji nad povprečjem EU-ja

Finančni položaj anketiranih v Sloveniji je glede na raziskavo nekoliko boljši od povprečja v EU-ja. 59 odstotkov vprašanih namreč pravi, da s trenutnim prihodkom živi dokaj udobno, kar je 13 odstotkov več od povprečja EU-ja. Na drugi strani skoraj 29 odstotkov vprašanih iz Slovenije s trenutnimi prihodki živi z nekaj težavami, kar je sedem odstotkov manj od povprečja Unije.

Državljani pričakujejo, da bo EU še naprej iskal rešitev za ublažitev posledic zaporednih kriz. Le tretjina Evropejk in Evropejcev je zadovoljna z ukrepi proti draginji, ki so jih sprejele vlade držav članic ali Unija.

V Sloveniji z dosedanjimi ukrepi vlade za reševanje tega vprašanja ni zadovoljnih 60 odstotkov vprašanih. To je sicer pod povprečjem EU-ja, ki znaša 64 odstotkov. Z ukrepi proti naraščajočim življenjskim stroškom na ravni Unije pa ni zadovoljnih 59 odstotkov vprašanih v Sloveniji.

Evropejci sicer vse bolj občutijo posledice zaporednih kriz – pandemije covida-19, ruske invazije v Ukrajini in draginje. Skoraj polovica vprašanih (46 odstotkov) ugotavlja, da se je njihova življenjska raven že znižala, 39 odstotkov jih to pričakuje letos. Glede na lansko jesen se je tudi povečal delež tistih, ki imajo težave pri plačevanju računov "večino časa" ali "včasih", in sicer za devet odstotnih točk, s 30 na 39 odstotkov.

Krize krepijo Evropsko unijo

Krize, kot ugotavlja Eurobarometer, zlasti ruska vojna z Ukrajino, pa na drugi strani krepijo podporo državljanov Evropski uniji. Da je članstvo v EU-ju dobra stvar, meni 62 odstotkov vprašanih, kar je po navedbah Evropskega parlamenta eden najvišjih deležev od leta 2007. Dve tretjini Evropejcev (66 odstotkov) članstvo svoje države v EU-ju označuje kot pomembno, 72 odstotkov pa jih meni, da je njihova država imela koristi od članstva v EU-ju.

V Sloveniji članstvo v EU-ju kot dobro stvar vidi 58 odstotkov vprašanih, 59 odstotkov jih meni, da je članstvo Slovenije v EU-ju pomembno, 78 odstotkov pa, da je Slovenija imela koristi od članstva v EU-ju.

Anketirani v Sloveniji tudi menijo, da je ena izmed glavnih pridobitev, ki jih je prineslo članstvo v EU-ju, prispevek h gospodarski rasti v državi (42 odstotkov). Sledi pomen novih zaposlitvenih priložnosti, ki jih državljanom zagotavlja EU (31 odstotkov) in prispevek k ohranjanju miru ter krepitvi varnosti (29 odstotkov). Menijo tudi, da članstvo v EU-ju izboljšuje sodelovanje med Slovenijo in drugimi državami članicami EU-ja (29 odstotkov).

Mir se vrača v zavest prebivalcev EU-ja

Sicer se v zavest državljanov EU-ja vrača mir kot temeljna in ustanovna vrednota Unije.

Prispevek Evropske unije k ohranjanju miru in krepitvi varnosti je namreč med glavne prednosti članstva v EU-ja uvrstilo 36 odstotkov Evropejcev, šest odstotnih točk več kot jeseni 2021. 35 odstotkov jih meni, da EU omogoča boljše sodelovanje med državami članicami, 30 odstotkov pa, da prispeva h gospodarski rasti.

Raziskavo Eurobarometer jesen 2022 so izvedli med 12. oktobrom in 7. novembrom lani v vseh 27 članicah EU-ja. Skupno je v njej sodelovalo 26.431 ljudi. Izsledki EU-ja so bili ponderirani glede na število prebivalcev v posamezni državi. V Sloveniji sta v raziskavi sodelovala 1002 anketiranca.