Predsednik Evropske komisije tradicionalno vsako leto septembra nagovori poslance Evropskega parlamenta glede stanja v Evropski uniji.
V govoru večinoma povzame dosežke iz preteklega leta in predstavi prednostne naloge za naslednje leto, pa tudi svoje ideje za prihodnost EU-ja in kako se bo Evropska komisija spoprijela s trenutno najbolj perečimi izzivi.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo evropske poslance predvidoma nagovorila 15. septembra. Evropski parlament pa je pred njenim govorom želel izvedeti, kaj o stanju v Evropski uniji menijo državljani EU-ja.
Raziskava o evropskem javnem mnenju Eurobarometer je med drugim razkrila, da kar štirje od petih vprašanih Evropejcev menijo, da bi moral EU sredstva za okrevanje po pandemiji zagotoviti le državam članicam, ki spoštujejo pravno državo in demokratična načela.
Nekaj več kot dve petini (41 odstotkov) pa jih je v dvomih, da bodo njihove nacionalne vlade sposobne sredstva ustrezno porabiti.
Državljani EU-ja sicer pozitivno ocenjujejo program EU-ja za okrevanje, vreden 800 milijard evrov. Dve petini državljanov EU-ja (60 odstotkov) meni, da bodo projekti v okviru evropskega instrumenta za okrevanje njihovi državi pomagali odpraviti gospodarsko in socialno škodo, ki jo je povzročila pandemija covda-19. Odstotek manj pa meni, da se bo njihova država s pomočjo teh sredstev lahko bolje pripravila na prihodnje izzive.
Državljani Slovenije so sicer kar zadovoljni z EU-jem, saj ima dobra polovica (53 odstotkov) pozitivno mnenje o Evropski uniji, kar je tudi povprečje celotnega EU-ja.
Le 19 odstotkov Evropejcev pa ima precej ali zelo negativno mnenje o EU-ju. V Sloveniji tako meni le desetina anketirancev.
Večina meni, da gredo stvari v napačno smer
Bolj kot z EU-jem so Slovenci, kot kaže Eurobarometer, nezadovoljni z dogajanjem v lastni državi. Kar 55 odstotkov slovenskih anketirancev meni, da gredo stvari v Sloveniji na splošno v napačno smer.
Na evropski ravni se Slovenija glede nezadovoljstva z razmerami v svoji državi uvršča v vrh EU-ja. Enako nezadovoljni so Švedi, manj zadovoljni s splošnim razvojem dogodkov v lastni državi pa so le še na Poljskem in Madžarskem.
Da gredo stvari v Sloveniji na splošno v pravo smer, je menilo le 14 odstotkov slovenskih anketirancev (najbolj zadovoljni so Portugalci, 45 odstotkov).
Bolj zadovoljni so slovenski anketiranci s smerjo razvoja stvari v EU-ju, saj jih slaba četrtina (23 odstotkov) meni, da gredo stvari v EU-ju v pravo smer, medtem ko jih slaba tretjina (32 odstotkov) meni, da gredo v napačno smer.
Nezadovoljstvo s strategijo cepljenja
Slovenski anketiranci so bili tudi zelo nezadovoljni z nacionalno strategijo cepljenja proti koronavirusu. Le šest odstotkov vprašanih je zelo zadovoljnih s strategijo vlade, 25 odstotkov jih je precej zadovoljnih, medtem ko jih je 28 odstotkov precej nezadovoljnih, 38 odstotkov pa zelo nezadovoljnih z vladno strategijo.
Manj zadovoljni z nacionalno strategijo cepljenja so bili na splošno le še na Slovaškem.
Delež vprašanih, ki sploh niso bili zadovoljni z nacionalno strategijo cepljenja, pa je bil med slovenskimi anketiranci najvišji na ravni EU-27 odstotkov.
Slovenija se je na predzadnje mesto, za Bolgarijo, uvrstila tudi pri trditvi "Vsak bi se moral cepiti proti covidu-19, to je državljanska dolžnost." Z njo se namreč "zelo strinja" le 17 odstotkov anketirancev (EU-povprečje je 40 odstotkov), "strinja" pa se 23 odstotkov slovenskih anketirancev (EU-povprečje 27 odstotkov). Skoraj dve petini (37 odstotkov) Slovencev, sodelujočih v raziskavi, je navedlo, da se sploh ne strinjajo s to trditvijo, s čimer so v EU-ju na prvem mestu (na ravni EU-ja se 17 odstotkov anketirancev sploh ni strinjalo s to trditvijo).
Tveganja proti koristim cepljenja
Dve petini slovenskih anketirancev se tudi ne strinja s trditvijo, da koristi cepljenja proti covidu-19 na splošno prevladajo nad tveganji, povezanimi z njim (s to trditvijo so se v manjšem deležu strinjali le še anketiranci v Bolgariji, povprečje v EU-ja pa znaša 22 odstotkov).
Prav tako raziskava razkriva pomanjkanje zaupanja v pristojne za cepljenje. Več kot dve tretjini (68 odstotkov) slovenskih anketirancev namreč ne verjame, da so slovenski javni organi dovolj transparentni glede cepiv proti covidu-19. Manj zaupanja v preglednost pristojnih glede cepiv so izrazili le še hrvaški anketiranci (73 odstotkov).
Podnebne spremembe kot prva politična prioriteta
Na vprašanje, katere teme bi moral Evropski parlament obravnavati kot svoje politične prioritete, je največ anketirancev v EU-ju navedlo ukrepe proti podnebnim spremembam, ki jih podpira 43 odstotkov evropskih državljanov (Slovenija 40 odstotkov). Druge prioritete, ki so jih anketiranci navedli, so ukrepi za boj proti revščini in socialni izključenosti (EU: 32 odstotkov, Slovenija: 39 odstotkov), podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest (EU: 31 odstotkov, Slovenija: 29 odstotkov) ter boj proti terorizmu (EU: 31 odstotkov, Slovenija: 23 odstotkov).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje