"Večkrat sem že ponovil, da bi moralo biti Ukrajini omogočeno, da uporabi orožje, ki ji ga dostavimo. V to še vedno verjamem. Upam, da bomo o tem znova razpravljali in da se bodo vse države članice strinjale, da je to potrebno," je dejal ob prihodu na zasedanje.

Tudi nekateri drugi zunanji ministri držav članic EU-ja so ob prihodu v Bruselj izrazili načelno podporo odločitvi Bele hiše, da Ukrajini dovoli uporabo raketnih sistemov za napade na Rusijo.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je dejala, da so "ZDA sprejele pomembno odločitev v podporo ukrajinski zračni obrambi", a obenem poudarila, da pri tem ne gre za spremembo strategije zahodniih držav. "Odločitev ameriške strani je v tem trenutku zelo pomembna," je dejala.

Sorodna novica Ukrajina naj bi ameriške rakete dolgega dosega uporabljala predvsem v Kursku

Fracoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je novinarjem dejal, da je tudi odločitev Pariza, da dovoli s svojimi raketami Kijevu napade na tarče na ruskem ozemlju, "še vedno na mizi". "Že večkrat smo odkrito dejali, da je to ena izmed možnosti, o kateri razpravljamo," je dejal.

Litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis pa je poudaril predvsem, da ni jasno, koliko takšniih raket Ukrajina sploh ima. "Za zdaj še ne odpiram penine, ker ne poznamo podatka, koliko raket dolgega dosega sploh je v Ukrajini. Tako da je pravo vprašanje, ali imajo dovolj raket, ki bi imele vpliv na spremembo razmer na bojišču."

Kitajski brezpilotniki za Rusijo?

V okviru razprave zunanjih ministrov so na dnevnem redu informacije, da naj bi kitajsko podjetje izdelovalo brezpilotne letalnike za Rusijo. Borrell je potrdil, da ima Unija poročila o tovarni na Kitajskem, ki naj bi proizvajala brezpilotne letalnike in jih pošiljala Rusiji za uporabo na ukrajinskem bojišču. Čeprav o tem še nimajo jasnih dokazov, pa je pričakovati živahno razpravo ministrov.

Unija je bila namreč že do zdaj zaskrbljena zaradi kitajskega pošiljanja izdelkov za dvojno rabo Rusiji, če pa bi se potrdile informacije o pošiljanju brezpilotnih letalnikov, bi to pomenilo, da je Kitajska začela neposredno vojaško podpirati Rusijo in da je opustila svojo nevtralno držo.

Pred morebitnim ukrepanjem želi Unija ugotoviti, ali takšna tovarna dejansko obstaja, ali so bili letalniki res poslani v Rusijo in kaj o tem vedo kitajske oblasti. Visoki evropski diplomat sicer težko verjame, da bi se to lahko dogajalo brez njihove vednosti.

Če se bodo informacije izkazale za resnične, je napovedal podobne sankcije, kot jih je Unija zaradi vojaške pomoči Rusiji sprejela proti Belorusiji, Iranu in Severni Koreji. Napovedal je tudi, da bo Unija Ukrajini poslala jasno sporočilo, da ji bo še okrepila vojaško pomoč, je poročal dopisnik RTV Slovenija Igor Jurič.

Razprava o zamrznitvi političnega dialoga z Izraelom

Zaradi vojaškega ravnanja Izraela v Gazi in Libanonu, ki ne spoštuje zavez o spoštovanju človekovih pravic, je pričakovati tudi vročo razpravo o predlogu Josepa Borrella, da se zamrzne politični dialog z Izraelom.

Zaradi neenotnosti članic Unije pri politiki do Izraela ni pričakovati, da bo predlog dobil podporo. Nekatere države, med njimi naj bi bila tudi Slovenija, Borrellov predlog podpirajo, številne pa mu nasprotujejo. Za sprejem bi bilo potrebno soglasje vseh članic, je dodal Jurič.