Tako so soglasno sklenili kmetijski ministri na rednem srečanju v Bruslju, kjer so prvič razpravljali tudi o novem skladu za razvoj podeželja. Ta naj bi zagotovil večjo konkurenčnost kmetovanja in gozdarstva, boljše upravljanje okolja in zemlje ter večjo kakovost življenja.

Sklad naj bi razpolagal s 13,7 milijarde evrov težkim proračunom, Slovenija pa meni, da velikih kmetijsko-predelovalnih podjetij z več kot 250 zaposlenimi ne bi smeli izključiti iz omenjenega sklada. Na ta način bi namreč brez evropskih sredstev ostale vse domače mlekarne in do 80 odstotkov slovenske mesne industrije, je za Radio Slovenija povedal Franci But.

Kmetijstvo najbolj vroča tema
Ministri so govorili tudi o financiranju skupne kmetijske politike v prihodnje, kar pa je odvisno od tega, kakšna in kdaj bo sprejeta prihodnja finančna perspektiva. Neto plačnice bi rade še zmanjšale vsoto, namenjeno kmetijstvu, ker pa pred dvema letoma sprejeta reforma kmetijske politike nove razprave ne predvideva, je možno, da bo Unija denar odvzela predvsem razvoju podeželja.

O tem, koliko od predvidenih 96 milijard evrov proračunskih sredstev bo po letu 2007 namenjenih kateri od sprejetih politik, ministri na tem srečanju niso odločali, saj je Evropska komisija pred pripravo predloga uredbe vsem članicam poslala poseben vprašalnik na to temo.