Grožnja Hrvaški iz Bukarešte izhaja iz spora z Nemčijo in Francijo, ki nasprotujeta vstopu Bolgarije in Romunije v schengenski prostor. Romunski zunanji minister Teodor Baconschi je kritiziral Berlin in Pariz, ker vstop v schengen pogojujeta z napredkom države v boju proti korupciji in kriminalu.

Baconschi je zahteval, naj za Romunijo pri odločanju o njenem vstopu v schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah veljajo enaka pravila kot za države v prejšnjih schengenskih širitvah, kar pomeni upoštevanje uveljavljenih tehničnih meril.

Odločitev o sprejemu Bolgarije in Romunije bodo notranji ministri Evropske unije sprejeli februarja, vendar sta Nemčija in Francija že decembra v pismu Evropski komisiji napovedali, da ne bosta podprli vstopa v schengen, dokler zadnji novi članici ne bosta dosegli zadostnega napredka v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Mehanizem uveden za Bolgarijo in Romunijo
Na skupno pismo Nemčije in Francije se je Romunija odzvala z namigom, da bo povzročila težave Hrvaški, ki načrtuje, da bo do konca junija končala pristopna pogajanja z EU-jem. "Poglejmo primer Hrvaške. Podpiramo širitev Evropske unije na države Zahodnega Balkana, vendar ne moremo sprejeti tega, da se to zgodi brez mehanizma za preverjanje in sodelovanje, dokler ta mehanizem obstaja v našem primeru," je dejal Baconschi.

Iz Bruslja so sporočili, da vsaka država kandidatka napreduje na podlagi svojih zaslug, zato je prezgodaj ocenjevati, ali bo tudi za Hrvaško treba uvesti mehanizem za preverjanje in sodelovanje. Ta mehanizem je bil prvič uveden za Bolgarijo in Romunijo ob njunem vstopu v EU leta 2007, saj do vstopa nista storili dovolj v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Mehanizem tudi štiri leta po vstopu še vedno velja in minister Baconschi je nakazal, da bi lahko Romunija enostransko izstopila, a so ga iz Evropske komisije opozorili, da lahko mehanizem odpravijo samo Komisija in države članice.