To naj bi ti sporazumi zagotovili s tem, da Uniji omogočijo bolj konkurenčen vstop na nove trge, hkrati pa zagotavljajo tudi lažji dostop do surovin, ki jih podjetja potrebujejo za proizvodnjo svojih izdelkov. Hkrati naj bi to potrošnikom omogočilo, da do izdelkov pridejo po nižjih cenah.

Trenutno je še vedno najbolj aktualen sporazum, ki ga EU želi podpisati z Združenimi državami Amerike, tako imenovani TTIP. Čeprav je menjava med EU in ZDA že brez sporazuma vredna več kot 800 milijard evrov, so pogajanja iz več razlogov že nekajkrat zastala. Te zastoje lahko po besedah evropskih politikov pripišemo predvsem različnim varnostnim merilom, ki za pojav izdelka ali storitve veljajo na posameznem trgu, prav tako pa naj bi bila skrb vzbujajoča netransparentnost, do katere prihaja na pogajanjih. EU na eni strani objavi večino dokumentov in pogajalskih izhodišč, ki jih zastopa, medtem ko ameriška stran deluje ravno nasprotno. Še posebej pomemben pri sprejemanju sporazuma TTIP pa je tudi pritisk evropske javnosti, ki si ne želi še večjega in lažjega vdora tujih multinacionalk na naš notranji trg. Evropska mreža Stop TTIP je do zdaj zbrala že več kot 2 milijona podpisov proti omenjenemu sporazumu.

Evropski poslanci se v svojih priporočilih zavzemajo, da naj sporazum o prosti trgovini med EU in ZDA bolj odpre ameriški trg podjetjem iz Unije, a ne na račun evropskih standardov. Za reševanje morebitnih sporov med vlagatelji in državami pa predlagajo vzpostavitev novega preglednega sistema z javno imenovanimi sodniki, ki naj bi nadomestil zasebno arbitražo.

.

Evropska unija je trenutno v postopku zaključevanja in uveljavljanja petih trgovinskih sporazumov, med katerimi je najbolj v ospredju sporazum s Kanado CETA.

Svoja mnenja o prostotrgovinskih sporazumih so v nocojšnji oddaji podali dijaki Gimnazije Kranj in Gimnazije Jesenice, pridružila pa sta se nam tudi slovenska evropska poslanca dr. Igor Šoltes in Franc Bogovič.