Zakaj je zrak v Sloveniji tako onesnažen? Boštjan Paradiž z agencije za okolje in strokovnjak s področja ocenjevanja kakovosti zraka ter hkrati vsebinski koordinator projekta Sinica:

"V Sloveniji imamo specifične nacionalne okoliščine: imamo zelo neugodne meteorološke značilnosti, saj se povprečna hitrost vetra v Sloveniji giblje okrog metra na sekundo. V severni Evropi npr. je taista vrednost kar pet metrov na sekundo. Zaradi tega se izpusti veliko bolj razredčujejo kot pri nas, kjer že manjši izpusti povzročajo večjo onesnaženost zraka."

Druga posebnost pa je, pravi Paradiž, da je v Sloveniji zelo razširjeno ogrevanje gospodinjstev z drvmi v zastarelih kurilnih napravah.
"Kombinacija teh dveh dejavnikov nas je pač pripeljala na višja mesta na evropski lestvici onesnaženosti zraka," dodaja Paradiž.

V okviru projekta Sinica bodo obnovili obstoječo merilno mrežo kakovosti zraka, nadgradili bodo modelska orodja, s katerimi bo mogoče spremljati in simulirati onesnaženost v zraku, in na ta način bodo lahko odločevalcem postregli s celovitejšimi podatki, da bo mogoče ustrezneje načrtovati politiko varstva zraka v Sloveniji. S tem pa bomo tudi občani dobili natančnejše in celovitejše informacije tako o onesnaženosti zraka in, kar je še pomembneje, o vzrokih za njegovo čezmerno onesnaženost.

S projektom Sinica so sicer že krepko v izvajalski fazi, saj so že začeli pripravo evidenc izpustov, pravkar pa potekajo dejavnosti za nabavo in pripravo novih merilnih postaj in novih merilnih mest. Tudi na področju kakovosti modeliranja kakovosti zraka se že močno premika, pravi Paradiž. "Zavedamo se tudi, da so korektne informacije o onesnaženosti in predvsem o vzrokih zanjo bistvenega pomena za ozaveščenost ljudi, saj lahko s tem tudi kot posamezniki prispevamo k zmanjševanju onesnaževanja zraka. Na agenciji za okolje tako redno objavljamo podatke o trenutni onesnaženosti, na spletu pa so na voljo tudi podatki analiz in študij, ki smo jih pripravili na tem področju."

Projekt Sinica, ki se bo končal ob koncu leta 2020, spada med investicijske projekte v okviru operativnega programa evropske kohezijske politike 2014-2020. Koliko je projekt vreden? Boštjan Paradiž: "Celotna vrednost projekta znaša več kot šest milijonov evrov, od tega je 85 odstotkov evropskih sredstev, 15 odstotkov pa prispeva slovenski proračun."