Hrvaški premier Ivo Sanader naj bi v drugi polovici februarja na povabilo francoskega predsednika obiskal Pariz, malo prej pa naj bi Sarkozy gostil slovenskega premierja Boruta Pahorja. V Bruslju so prepričani, da je to jasno znamenje, da se je francoski predsednik odločil dejavno poseči v reševanje mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško.

Tako naj bi Sarkozy dokončal pogajalski proces med Ljubljano in Zagrebom, ki ga je začelo, ne pa tudi dokončalo francosko predsedstvo. V Parizu so prepričani, da francoska akcija ni uspela zaradi prenizke diplomatske ravni pogajalcev in ker se v proces nista pravočasno vključila Sarkozy in zunanji minister Bernard Kouchner.

Na naslednjem vrhu Nata nujno tudi Hrvaška
Jutarnji piše še, da bo naslednji vrh Nata, ki se ga bo udeležil tudi ameriški predsednik Barack Obama, gostil prav Sarkozy, kar bo pomenilo, da se bo Francija tudi uradno vrnila v Nato. Zato je za francoskega predsednika pomembno, da bosta na srečanju polnopravni članici zavezništva postali Hrvaška in Albanija, saj bi bo lahko zasluge za to lastila tudi Francija.

ZDA si zelo prizadevajo, da bi Hrvaška vstopila v Nato, in zato so v Bruslju slovenski delegaciji, ki je pred kratkim obiskala Nato, dali jasno vedeti, da "Obama pričakuje, da bo prečkal most iz Francije v Nemčijo v spremstvu predsednikov držav in vlad vseh 28 članic Nata, torej tudi Hrvaške in Albanije".

Sanader v Strasbourgu o stališčih Hrvaške
Sanader in predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering sta se po današnjih pogovorih v Strasbourgu strinjala, da bi bila za slovensko-hrvaški spor glede meje najboljša "politična rešitev, ki ima močno pravno podlago". "Pravzaprav vedno velja, da bi morali izvajati zakonodajo, vendar če to ni sprejemljivo za obe strani, potem predlagam nadaljevanje političnih pogovorov. Če bi bila posledica teh pogovorov pravna rešitev, bi bilo to po mojem mnenju najbolje," je po srečanju s hrvaškim premierjem za medije dejal Pöttering. S tem se je strinjal tudi Sanader.

Evropski parlament po besedah Pötteringa močno podpira članstvo Hrvaške v Evropski uniji. Predsednik Evropskega parlamenta je sicer dejal, da bo treba pred tem še ratificirati Lizbonsko pogodbo. Sanader pa je ponovil, da si bo Hrvaška prizadevala, da bi pristopna pogajanja končala še letos.

Sanader je še povedal, da je slovenskemu kolegu Borutu Pahorju "pred desetimi dnevi poslal diplomatsko noto in da pričakuje odgovor nanjo". Kot je dejal, do ponedeljka v Zagrebu niso dobili odgovora. Dodal je, da se za pogovore ne more dogovarjati prek medijev, ampak po diplomatski poti.

Po drugi strani pa so medtem na MZZ-ju pojasnili, da so v Zagreb že poslali uradno sporočilo, v katerem je Pahor zavrnil srečanje s Sanaderjem na rokometni tekmi v okviru prvenstva, ki je potekalo na Hrvaškem. Na ministrstvu so spomnili še, da je tudi Pahor že decembra povabil Sanaderja na srečanje in da je to Zagrebu uradno posredoval slovenski veleposlanik na Hrvaškem.

Drzen predlog ali možnost rešitve?
Hrvaški Večernji list kot možnost rešitve spora med Slovenijo in Hrvaško za vstop Hrvaške v EU predlaga, naj si Hrvaška in Slovenija delita solastništvo nad morjem v Piranskem zalivu. Ob tem dodaja, da bi morala Slovenija odpraviti vinjete za hrvaške državljane na koridorjih proti Avstriji in Italiji, vprašanja o meji in dolgove Ljubljanske banke do hrvaških in bosanskohercegovskih državljanov pa naj ureja Meddržavno sodišče v Haagu.

B. T.