Zavzel pa se je za hiter in pragmatičen način pomoči Kijevu.

"Da na poti v EU ni bližnjic, je tudi zaveza poštenosti do šestih držav Zahodnega Balkana," je danes v nemškem parlamentu dejal Scholz. Glede širitve EU-ja na Albanijo, BiH, Srbijo, Črno goro, Severno Makedonijo in Kosovo so voditelji držav članic EU oktobra lani v Sloveniji zgolj potrdili zavezo širitvenemu procesu, kar je bilo razočaranje za šesterico, ki je pričakovala konkreten časovni načrt.

Po Scholzevih besedah države že leta sprejemajo obsežne reforme in se pripravljajo za pridružitev. Zdaj je čas, da EU izpolni, kar jim v okviru pridružitvenega postopka tudi pripada. "Ne gre le za vprašanje verodostojnosti, da izpolnimo svoje obljube. Bolj kot kdaj koli je njihova integracija tudi v našem strateškem interesu," je poudaril.

Vrha EU-ja maja se namerava udeležiti "z jasnim sporočilom, da Zahodni Balkan spada v Evropsko unijo". Junija bo po napovedih obiskal to območje in tam ponovil svoje sporočilo.

Ukrajini junija status kandidatke

Ukrajini, ki je za članstvo zaprosila februarja, naj bi sicer Evropska komisija junija namenila status kandidatke, s čimer se morajo strinjati vse države članice. Scholz je danes poudaril, da je Ukrajina "del naše evropske družine".

Obenem pa je pozval k drugim načinom za kratkoročno pomoč Ukrajini, češ da se je treba osrediniti na "hitro in pragmatično" podporo državi.

Pred časom je sicer že francoski predsednik Emmanuel Macron dejal, da bo trajalo več desetletij, preden se bo Ukrajina lahko pridružila EU-ju. Nakazal je možnost oblikovanja širše politične skupine, ki bi presegala okvire Unije in bi npr. vključevala tudi Veliko Britanije.

Kijev kritičen od Macronovih stališč

V Kijevu niso zadovoljni s tovrstnim pristopom. Kot je danes sporočil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, gre za "drugorazredno obravnavo". "Strateška dvoumnost glede evropske perspektive Ukrajine, ki jo v zadnjih letih izpričujejo nekatere države EU, je propadla in se mora končati," je zapisal na Twitterju. To je po njegovih besedah zgolj opogumilo ruskega predsednika Vladimirja Putina, obenem pa je taka obravnava prizadela čustva Ukrajincev.

Srbija tarča kritik in pritiska zaradi odnosa do Rusije

Medtem morajo vladajoči politiki v Srbiji predstavnikom mednarodne skupnosti vse pogosteje pojasnjevati, ali in kdaj se namerava kot kandidatka za članstvo v Evropski uniji pridružiti evropskim sankcijam proti Rusiji.

Srbijo so k temu spet pozvali zunanji ministri Evropske unije, a kot poroča dopisnik RTV Slovenija iz Srbije Boštjan Anžin, srbski predsednik Aleksandar Vučić pravi, da se bodo sankcijam upirali, kolikor dolgo bo šlo. Sankcije pričakujejo predstavniki industrijsko najbolj razvitih držav G7, ki jim je Vučić odgovoril s pozivom, naj oni spoštujejo resolucijo 1244 o Kosovu in s tem ozemeljsko celovitost Srbije.

V zgodovinskih učbenikih bodo pisali, da je Srbija kljub strašnim pritiskom 80 dni zdržala, ne da bi uvedla sankcije proti Rusiji, pravi Vučić, a dodaja, da plačujejo ogromno ceno, da bi živeli 10-krat bolje, če bi sankcije, za katere vedo, kako boleče so, uvedli.

"Vem, zdaj bodo vsi rekli, poglej ga, Vučić napoveduje uvedbo sankcij. Borili se bomo, dokler bomo lahko ohranili svojo politiko, čeprav izgubljamo milijarde, tuje naložbe, med drugim je zaradi tega, ker sankcij nismo uvedli, sedem ameriških producentov, režiserjev in igralcev zavrnilo prihod v Srbijo."

Od kandidatk in partnerjev pričakujemo, da se bodo uskladili z našo zunanjo politiko, pa še enkrat sporoča vodja evropske diplomacije Joseph Borell.

Glasni so tudi pozivi Srbiji iz Poljske in baltskih držav. A zunanji minister Selaković pravi, da so svoje stališče pokazali ob podpori obsodbe ruskega napada v Združenih narodih, opozarja, da je Srbija energetsko odvisna od Rusije, ki je bila tudi politični zaveznik pri vprašanjih Kosova in Republike Srbske. Najbolj jim je v bran stopila Madžarska, ki je ustavila šesti sveženj evropskih sankcij in kjer pravijo, naj od Srbije ne pričakujejo težkih odločitev, ne da bi ponudili kaj v zameno – Budimpešta predlaga takojšnje članstvo Srbije v Evropski uniji, je še poročal Anžin.

Michel in Vučić v Beogradu

Beograd je medtem obiskal predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki se je sestal z Vučićem. Med drugim sta razpravljala tudi o aktualnem dogajanju v Ukrajini in učinkih vojne na oskrbo z energijo po vsej Evropi, so sporočili iz Evropskega sveta.

Osrednja tema srečanja je bila okrepitev zavezanosti k pristopnim pogajanjem Srbije v EU. Vučić je dejal, da si Srbija želi biti del EU-ja, a je pri tem poudaril, da bi bilo treba pred podelitvijo statusa kandidatke najprej doseči dogovor o normalizaciji odnosov s Prištino, pri čemer je EU prosil za pomoč.

Srbski predsednik je ob tem podprl tudi idejo Michela in Macrona o širši geopolitični skupnosti na ravni Evrope. Michel je medtem naznanil, da namerava EU junija organizirati srečanje s 27 voditelji držav članic in voditelji držav Zahodnega Balkana, kjer si želi okrepiti dialog in poglobiti sodelovanje za spodbujanje miru, stabilnosti in varnosti v pokrajini.

"Izzivi, s katerimi se soočamo danes, zahtevajo nove načine razmišljanja in dela. Pospešiti moramo vključevanje v EU in ustvariti nove spodbude za reforme. To pa pomeni, da je treba z integracijo začeti že zdaj in ne čakati, da se pristopna pogajanja v celoti zaključijo," je dejal Michel.

Hkrati je opomnil, da je EU vodilna vlagateljica v regiji in tesen partner Srbije, ki prispeva k prihodnosti države in skupnim prednostnim nalogam. "Naš gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan predvideva do 30 milijard evrov za naložbe v vseh sektorjih, kot so promet, energetika ali digitalni sektor," je dodal.

Michel in Vučić sta razpravljala tudi o aktualnem dogajanju v Ukrajini, ki ima drastične posledice na oskrbo z energijo po vsej Evropi.

Pri tem je Michel poudaril, da bo plinovod med Srbijo in Bolgarijo, ki se je začel graditi januarja lani, pomagal diverzificirati oskrbo Srbije s plinom, EU pa je Zahodni Balkan povabila, naj se pridruži novi skupni platformi za javna naročila za plin, vodik in utekočinjeni zemeljski plin.

Predsednik Evropskega sveta bo po obisku Srbije odpotoval tudi v Sarajevo, kjer se bo sestal s političnim vodstvom Bosne in Hercegovine. V ospredju pogovorov naj bi bile razmere na Zahodnem Balkanu, pa tudi volilni zakon v BiH-u.