V ospredju je bil temeljni del svežnja, instrument za okrevanje in odpornost, za katerega je predvidenih 560 milijard evrov, od tega 310 milijard evrov za nepovratna sredstva in 250 milijard evrov za posojila.

Instrument za okrevanje in odpornost tesno povezan z večletnim proračunom
Instrument za okrevanje in odpornost, poznan po angleški okrajšavi RRF, bo pomagal članicam pri reformah in naložbah s ciljem blaženja gospodarskih in socialnih posledic pandemije ter zagotavljanja trajnostnih in odpornejših gospodarstev. Sveženj za okrevanje je sicer tesno povezan s prihodnjim večletnim proračunom Unije, ki naj bi bil vreden 1100 milijard evrov.

Sloveniji neuradno namenjenih 5,1 milijarde evrov
Komisija je že objavila razrez zgornje meje nacionalnih ovojnic nepovratnih sredstev iz RRF-ja. Sloveniji je namenila 1,7 milijarde evrov, izraženo v stalnih cenah. Če se poleg RRF-ja upoštevajo še novi kohezijski instrument React EU ter okrepljena sklada za razvoj podeželja in za pravičen zeleni prehod, pa naj bi bilo Sloveniji neuradno v okviru svežnja za okrevanje namenjenih 5,1 milijarde evrov.

Šircelj: Upamo, da bo Evropska komisija ostala pri ocenjenih vrednostih
Na vprašanje, ali je Slovenija s temi izračuni zadovoljna, je slovenski minister Šircelj odgovoril, da je težko govoriti o zadovoljstvu ali nezadovoljstvu, a da je za zdaj ta ocena ustrezna. "Ta sredstva potrebujemo in upamo, da bo Evropska komisija, ko bo natančneje določala merila za pridobivanje teh sredstev, ostala pri teh ocenjenih vrednostih," je dejal v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.

Slovenija se po Šircljevih besedah ves čas zavzema za velikopotezen in v prihodnost naravnan večletni finančni okvir ter meni, da so predlogi Evropske komisije korak v pravo smer in da bodo vsekakor v pomoč državam, da se bodo lažje spopadle s krizo. Za Slovenijo je po ministrovih besedah ključna tudi solidarnost, saj ta kriza ni klasična gospodarsko-finančna kriza.

Šircelj: Evropa mora znova zaživeti v vsej svoji moči
Članice sicer niso enotne glede obsega svežnja za okrevanje, razmerja med nepovratnimi sredstvi in posojili oziroma vprašanja, ali naj bodo na voljo samo posojila ali samo nepovratna sredstva, ter glede vprašanja pogojevanja in sredstev z reformami, predvidenimi v rednih letnih evropskih reformnih, proračunskih in naložbenih priporočilih članicam. "Ne moremo reči, da je mnenje poenoteno glede tega, koliko, komu in kako," je dejal Šircelj. "Vsekakor pa je poenoteno mnenje, da je treba zagotoviti tak program za Evropo, da bo spet zaživela v vsej svoji moči glede konkurenčnosti in prodornosti gospodarstva (...) ter zagotoviti dovolj sredstev za zdravje ljudi, če bi se epidemija ponovila," je še poudaril.

Minister je poudaril tudi pomen povezave z reformami, ki so predvidene za posamezne članice. Za Slovenijo je po njegovih besedah pomembno, da se sektorsko pomaga nosilnemu delu gospodarstva, zlasti izvozu, in da se zadrži vpetost slovenskega gospodarstva v svetovne verige.

V interesu Slovenije je, da vsi instrumenti začnejo delovati čim prej
Predvsem pa je Sloveniji po Šircljevih besedah v interesu, da vsi evropski instrumenti začnejo delovati čim prej in da čim prej pridejo do tistih, ki jih najbolj potrebujejo, zlasti do gospodarstva. Minister poudarja, da je Slovenija v ta namen tudi že pripravila projekte in odpravila nekatere birokratske ovire.

Na splošno si je treba po njegovem prepričanju prizadevati za čimprejšnji dogovor o celotnem svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, pri čemer pa je težko napovedovati, ali ga bo mogoče doseči še pred poletjem.

Dombrovskis: Dogovor je treba doseči julija
V prvi razpravi finančnih ministrov EU-ja o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji je bilo na splošno zaznati precej široko podporo predlogu Evropske komisije, je po virtualnem zasedanju povzel izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis. Ob tem je znova opozoril, da je čas bistven in da je treba dogovor doseči julija. Pri uveljavljanju svežnja bo po Dombrovskisovih besedah sicer več faz. Politični dogovor o dvigu praga lastnih virov, ki bo omogočil zadolževanje komisije na trgih in s tem financiranje okrevanja, bi bilo po njegovih besedah dobro doseči julija, saj bodo potrebne še ratifikacije v parlamentih članic. "Navsezadnje gre za krizno odzivanje, ki ga ne moremo zavlačevati," je opozoril Dombrovskis.

Centeno ne bo več vodja evrske skupine
Medtem pa je Mario Centeno odstopil s položaja portugalskega finančnega ministra, kar pomeni, da bo zapustil tudi funkcijo vodje evroskupine, ki jo opravlja od decembra 2017, so sporočili iz Lizbone, novico pa je naknadno potrdil tudi sam na družbenem omrežju Twitter. Njegov mandat na čelu finančnih ministrov evrskih držav bi se sicer iztekel prihodnji mesec. Kot je zapisal Centeno, bo svoj odhod iz evroskupine uradno naznanil na četrtkovem zasedanju finančnih ministrov območja evra. Odprl bo povabilo k prijavam za svojega naslednika, glasovanje o njem pa načrtuje za 9. julij.

Glavni kandidati za naslednika Gramegna, Calvino in Donohoe
Za mesto vodja evroskupine naj bi se glede na navedbe neimenovanih virov zanimali finančni ministri Luksemburga Pierre Gramegna, Španije Nadia Calvino in Irske Paschal Donohoe. Francoskega finančnega ministra Bruna Le Maira funkcija ne zanima, so pojasnili v Parizu. Mandat vodje evroskupine sicer traja dve leti in pol.