Slovenija se bo sistemu SIS I lahko priključila leta 2008, če bo do oktobra 2007 priravljena nanj. Foto: RTV SLO
Slovenija se bo sistemu SIS I lahko priključila leta 2008, če bo do oktobra 2007 priravljena nanj. Foto: RTV SLO
Evropske zastave
Po sedanjih ocenah je med novinkami na schengen najslabše pripravljena Poljska. Foto: EPA

Širitev bi na to pripravljenim državam omogočila odpravo notranjih kopenskih in morskih mej januarja 2008, zračno mejo pa bi lahko odpravili dva meseca pozneje. Viri pri finskem predsedstvu Unije še poudarjajo, da prednostna naloga EU-ja ostaja razvoj sistema SIS II, ki naj bi bil vzpostavljen v začetku leta 2009.

Od napovedi zamika schengenskega časovnega načrta se je za takšno rešitev zavzemala tudi Slovenija. O širitvi naj bi dokončno odločil Evropski svet decembra 2007 na podlagi sklepov notranjih ministrov povezave, ki naj bi odločitev o odpravi notranjih meja sprejeli na novembrskem zasedanju.

Postopno ocenjevanje pripravljenosti
Vzporedno z oceno pripravljenosti na sistem bodo prihodnje leto znane tudi zadnje ocene morskih, kopenskih in zračnih mej. Zadnje poročilo izvedencev Unije o stanju meja v kandidatkah za vstop v schengensko območje naj bi bilo prav tako na dnevnem redu ministrskega srečanja v torek, kaže pa, da je najbolje pripravljena Madžarska.

Pozitivna ocena za Slovenijo
Slovenija bo morala odpraviti nekatere pomanjkljivosti v infrastrukturi na brniškem letališču. Junija 2007 lahko tako pričakujemo novo oceno zračne meje. Država je sicer v skupini najbolje pripravljenih kandidatk. Med najslabše pripravljene sodi Poljska, med drugim so jo v poročilu tudi pozvali k pojasnilu sporazuma, sklenjenega s tedanjo Sovjetsko zvezo leta 1961, po katerem uživajo ruski policisti določene ugodnosti pri prestopanju poljske meje.

Po oceni finskega predsedstva naj bi projekt SIS I plus stal okoli šest milijonov evrov, stroške pa bodo najverjetneje morale prevzeti novinke.