Glavne ugotovitve poročila Key data on education in Europe 2009, ki vključuje 31 držav (članice EU-ja ter Islandijo, Liechtenstein, Norveško in Turčijo) pravi, da je v izobraževalni sistem v Evropi vključenih vedno več predšolskih otrok in študentov, podaljšuje pa se tudi doba obveznega izobraževanja. Največji izzivi za evropske izobraževalne sisteme pa bodo glede na ugotovitve demografske spremembe. Te se nanašajo na zmanjševanje števila otrok v šolah in množično upokojevanje učiteljev, ki sledi v bližnji prihodnosti v mnogih državah. Opaziti pa je tudi povečevanje avtonomije šol, ki je v Evropi postalo univerzalno pravilo.
Slovenija v ugotovljenih spremembah večinoma ne odstopa od drugih držav članic EU-ja. Tudi v Sloveniji je namreč v izobraževanje vključenih vedno več predšolskih otrok, učencev, dijakov in študentov. Podatki kažejo, da se izobražuje 92,4 odstotka otrok in mladostnikov, starih od 3 do 19. let, in 65,3 odstotka, starih med 3 in 29 let, kar je nekaj več od evropskega povprečja.
V Sloveniji več poklicnega izobraževanja kot splošnega
V višješolsko izobraževanje je v Evropi, razen v Liechtensteinu, Turčiji in Nemčiji vključenih več žensk kot moških, pri čemer ženske prevladujejo v splošnem izobraževanju, moški pa v poklicnem. Raziskava je še pokazala, nasprotno z dozdajšnjimi ocenami, da je v splošno izobraževanje vključenih 34 odstotkov šolajočih se, v poklicno pa 66 odstotkov, pri čemer sta ti dve vrsti šolanja v Evropi bolj izenačeni (48 odstotkov splošno izobraževanje in 52 odstotkov poklicno).
Delež otrok, starih devet let, se v Evropi povečuje, kljub slabim napovedim pa se rodnost dviguje tudi v Sloveniji. Po Eurostatovih projekcijah naj bi se število osnovnošolskih učencev v Sloveniji v naslednjih 10 letih namreč zmanjšalo še za 4 odstotke, vendar pa dejanska prebivalstvena statistika kaže, da se slabe napovedi ne bodo uresničile. V letu 2008 je namreč število živorojenih otrok v Sloveniji prvič po letu 1991 znova preseglo 21.000. Rojenih je bilo 21.817 otrok, kar je za 10 odstotkov več kot leto pred tem, kar se bo čez nekaj let pokazalo tudi pri deležu osnovnošolcev.
Ženske v Sloveniji težje najdejo delo kot moški
Poročilo pa zaobjema tudi zaposlovanje po opravljenem šolanju. Nezaposlenost žensk v delovno aktivni dobi med 25. in 64. letom v Sloveniji je večja kot nezaposlenost moških povsod po Evropi. Medtem ko je nezaposlenost v Sloveniji glede na spol izenačena pri tistih z nižjo izobrazbo, pa je pri ženskah s srednjo ter višjo in visoko izobrazbo večja kot pri moških.
Sicer pa komisija v poročilu še ugotavlja, da se šolski sistemi evropskih držav strukturno precej razlikujejo od države do države, pojavlja pa se tudi vse več sistemov nacionalnega preverjanja znanja, ki so namenjeni predvsem spremljanju učinkovitosti sistema in napredka posameznega učenca, ne vplivajo pa na učenčev končni učni uspeh ali nadaljnjo izobraževalno pot. Slovenija pa je primerljiva z evropskimi državami tudi na področju financiranja iz javnih in zasebnih sredstev ter izobraževanja in statusa učiteljev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje