Sloveniji je iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost pripadlo nekaj manj kot 1,78 milijarde evrov. Izračun teh sredstev je v največji meri temeljil na številu prebivalcev, BDP-ju na prebivalca v razmerju do povprečja EU-ja ter na povprečni stopnji brezposelnosti v obdobju 2015–2019 v razmerju do povprečja Unije. Pri izračunu za dodelitev 30 odstotkov zneska pa sta bila poleg teh meril upoštevana še realni padec BDP-ja v koronskem letu 2020 in skupni realni padec gospodarske dejavnosti v obdobju 2020–2021.

Sorodna novica V Slovenijo prvi evropski milijoni načrta za okrevanje

Uredba je za ta del upoštevala jesensko gospodarsko napoved Evropske komisije iz 2020, a obenem predvidela nove preračune za članice na podlagi končnih podatkov.

Slovenija je v 2020 zaznala "le" 4,2-odstotni padec BDP-ja, v 2021 pa nato 8,1-odstotno rast. V Bruslju so novembra 2020 medtem Sloveniji za 2020 napovedali 7,1-odstoten padec gospodarske dejavnosti, v 2021 pa 5,1-odstotno okrevanje.

Dejanska slika je bila tako bistveno boljša. Ker se je slovensko gospodarstvo v koronski krizi ob povečani javnofinančni porabi in državnih ukrepih za pomoč podjetjem in gospodinjstvu bolje odrezalo, državi zdaj pripada manj nepovratnih sredstev za okrevanje.

Golob: Morali bi vnaprej poskrbeti, da se to ne bi zgodilo

Premier Robert Golob je odgovornost za znižanje nepovratnih sredstev pripisal prejšnji vladi: "Obveščeni smo bili, da bo Slovenija zaradi sporazuma, ki je bil podpisan pod prejšnjo vlado, znotraj programa za okrevanje in odpornost dobila manj sredstev, kot je bilo predvideno." V ta sporazum so bili po njegovih besedah namreč vključeni določeni pogoji, ki so privedli do tega. Na novinarsko vprašanje, ali je Slovenija postala žrtev lastnega uspeha, je odgovoril, da je "na papirju videti tako". Vendar pa je ta žrtev "zelo velika", ker gre za skoraj 300 milijonov evrov. Zagotovo bi bilo bolje, da se to ne bi zgodilo in bi vnaprej poskrbeli za to, da se to ne bi zgodilo, je še poudaril.

Kako se bo odzvala vlada

Popoldne je zadevo komentiral vladni urad za komuniciranje (Ukom). "Gre za novo dejstvo, s katerim se bo morala pri svojem delu soočiti vlada," so navedli v Ukomu. Izpad nepovratnih sredstev bo treba tako po njihovih pojasnilih že v kratkem ustrezno obravnavati s spremembo finančnih virov v načrtu za okrevanje in odpornost.

Slovenija je za financiranje projektov in programov iz načrta za okrevanje predvidela 2,5 milijarde evrov sredstev, od tega celotno kvoto dodeljenih nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. V okviru mehanizma za okrevanje je sicer upravičena tako do predvidene kvote nepovratnih sredstev kot do največ 3,2 milijarde evrov posojil.

Ena možnost: posojila

Ob nižji dodelitvi nepovratnih sredstev je razumeti, da bo vlada vrzel zdaj poskušala nadomestiti s posojili, trenutna vladna koalicija pa je v sporazumu o sodelovanju tako ali tako napovedovala, da si bo prizadevala v nadaljevanju izkoristiti celoten nabor sredstev, tako nepovratnih kot povratnih. Za prošnje za dodatna posojila – tudi ob novih izzivih energetske krize in spopadanju s posledicami ruskega napada na Ukrajino – imajo članice EU-ja po uredbi čas do konca avgusta 2023.

Slovenija je za izvajanje načrta za okrevanje septembra lani sicer od Evropske komisije že prejela 231 milijonov evrov sredstev predplačila, za izplačilo prvega obroka nepovratnih sredstev, nekaj več kot 57 milijonov evrov, pa naj bi po dosedanjih napovedih zaprosila do konca tega meseca.

Slovenija je po pojasnilih Ukoma že začela neformalni dialog z Evropsko komisijo glede oddaje zahtevka za plačilo prvega obroka nepovratnih sredstev. Pogoj za izplačilo zahtevka bo sicer izpolnitev vnaprej predvidenih 13 mejnikov. Slovenija je komisiji že posredovala seznam doseženih mejnikov s spremljevalno dokumentacijo in zadnje informacije o preostalih odprtih vprašanjih.

"Vlada bo zahtevek v Bruselj uradno posredovala, ko bodo doseženi vsi mejniki in ko bo s komisijo usklajena celotna dokumentacija zahtevka," napovedujejo na vladi. Kot dodajajo, se sicer dnevno soočajo z zatečenimi nerešenimi vprašanji, ki bistveno vplivajo na zmožnost črpanja sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost in jih je treba zato prioritetno reševati.

Predvidena vrednost drugega obroka nepovratnih sredstev je sicer precej višja in dosega skoraj 231 milijonov evrov. Zanj bo morala Slovenija izpolniti 27 mejnikov. Kot pojasnjujejo na Ukomu, je eden od teh ureditev dolgotrajne oskrbe. "Zakon, sprejet lani, je po mnenju vseh ključnih deležnikov namreč neizvedljiv, še posebej problematično pa je, da je prejšnja vlada ta mejnik vezala na koriščenje nepovratnih sredstev že v tem letu," so še navedli v vladnem uradu.

Horvat (NSi): "Sliši se paradoksalno, a gre za dobro novico za Slovenijo." SDS ne komentira.

SDS zmanjšanja sredstev ne komentira, poslanec NSi-ja Jože Horvat pa meni, da je zmanjšanje sredstev pravzaprav dobro. Zatrdil je, da je prejšnja vlada, v kateri je sodeloval tudi NSi, že ob uveljavitvi evropske uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje vedela, kakšna je formula za izračun finančnih spodbud za članice pri okrevanju po pandemiji covida-19.

"Znesek bo zdaj manjši, kar pa dokazuje, da je naša vlada resnično sprejemala takšne ukrepe, da smo zmagovalci, ko govorimo o obvladovanju epidemije. Ker smo imeli v 2021 rekordno gospodarsko rast in ker v 2020 nismo imeli tako globokega padca, bomo dobili manj denarja," je pospremil nove izračune Evropske komisije, po katerih se bo višina nepovratnih sredstev za Slovenijo znižala za 286 milijonov evrov, na 1,49 milijarde evrov.

Kot je še dejal, so upali na tak razplet. Sedanjo vlado je Horvat pozval, da sprejme takšne ukrepe, da glede na trenutne izzive ohrani gospodarsko rast, kar je po njegovem mnenju ključno, in tudi da učinkovito in hitro sprejema ukrepe, s katerimi bo financirala projekte s sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost. "Ključno je, da imamo dobre projekte, investicije in dobra delovna mesta z visoko dodano vrednostjo," je dodal. Medtem ko se evropska sredstva zmanjšujejo, pa je Horvat izpostavil davčne prilive zaradi močne gospodarske aktivnosti. "Samo v prvih petih mesecih letos smo od davčnih prihodkov dobili 385 milijonov več prilivov. Denar ni težava, denarja je dovolj," je še dejal in opozoril, da je ključna priprava dobrih projektov.

Nekatere države bodo dobile več

Med preostalimi članicami EU-ja bo na podlagi preračuna več nepovratnih sredstev prejela v koronski krizi močno prizadeta Španija, ki lahko po novem namesto na 69,53 milijarde evrov računa na 77,23 milijarde evrov. Korona je močno zamajala tudi italijansko gospodarstvo, a dejanski razvoj dogodkov ni bil bistveno drugačen od napovedi Evropske komisije iz jeseni 2020. Italija tako lahko po novem računa na 69,04 milijarde evrov, prvotno je bila številka pri skoraj 68,90 milijarde evrov.

Slabše od napovedi se je odrezalo nemško gospodarstvo kot največje v EU-ju. Nemčija bo tako po novem prejela skoraj 28,03 milijarde evrov, prej je bila številka pri 25,62 milijarde evrov. Po drugi strani lahko Francija po novem računa na 37,46 milijarde evrov nepovratnih sredstev, prej je bila številka pri 39,78 milijarde evrov.

Od preostalih slovenskih sosed se je vrednost dodeljenih sredstev za Hrvaško znižala s skoraj 6,30 milijarde na 5,51 milijarde evrov, za Madžarsko, za katero je izvajanje mehanizma sicer blokirano zaradi vprašanj, povezanih s spoštovanjem vladavine prava in temeljnih vrednot EU-ja, je padla s skoraj 7,18 milijarde evrov na 5,81 milijarde evrov, za Avstrijo pa je narasla za malenkost, s 3,46 milijarde na 3,75 milijarde evrov.