Ob padcu meje so v številnih krajih ob meji tudi simbolično odstranili zapornice. Slovenski planinci so že v petek dopoldne na nekaj več kot 2000 metrov visokem Savinjskem sedlu odstranili mejno tablo med Slovenijo in Avstrijo. Namesto nje sta na gori zaplapolali slovenska in evropska zastava.

Slovesnosti na Goriškem
Veliko ljudi, sproščeno razpoloženje, veselje ob zgodovinskem dogodku in odsotnost predsednika Furlanije - Julijske krajine Riccarda Illyja so zaznamovali prvo itmed slovesnosti ob vstopu Slovenije v schengensko območje na mejnem prehodu Vrtojba-Štandrež. Na slovesnoti so sodelovali šempetrski župan Dragan Valenčič, goriški župan Ettore Romoli, podpredsednik DZ-ja Vasja Klavora in goriški nadškof Dino de Antoni.

Vsi govorniki so si zaželeli predvsem, da se na mestu, kjer je nekoč stala najbolj odprta meja, ki po besedah goriškega župana Romolija takšna sicer nikoli ni bila, v prihodnosti ne bi več postavljalo novih meja. Na buren aplavz je naletel v slovenščini izrečeni stavek "Končno, padec meje!" goriškega pokrajinskega predsednika Gerghette.

Rdeča nit: Maloobmejna prepustnica
Razvpiti "prepustnici", ki je desetletja krojila prehod meje, bo namenjena osrednja slovesnost na Goriškem, kjer bodo slovenski in italijanski satiriki predstavili pol stoletja obmejnega življenja. Prepustnico je uporabljalo 230 tisoč upravičencev na naši strani in pol milijona Italijanov.

Škofije, Holmec, Ljubelj in drugi
Popoldne so se na Škofijah zbrali predstavniki slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji, slovesnosti pa potekajo tudi na Karavankah, Holmcu in Ljubelju. To, da ne bo več mejnega nadzora, obe manjšini vidita kot priložnost, a hkrati nekatere to navdaja tudi s strahom pred neznanim. Podobni občutki prevevajo tudi Slovence na avstrijskem Koroškem.

Predsednik Slovensko-kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič je na Škofijah širitev schengenskega območja označil za zgodovinski trenutek, saj se je slovenska manjšina v Italiji ves čas trudila, da je železna zavesa ne potisne na stranski tir.

Na Škofijah glavna proslava
Glavna slovesnost slovenskega vstopa v schengen bo v soboto na mejnem prehodu Škofije na slovensko-italijanski meji in bo ena izmed petih uradnih evropskih slovesnosti ob širitvi schengenskega območja. Že v četrtek pa je potekala slavnostna prireditev na skupnem slovensko-italijanskem trgu v Novi Gorici, kjer je bil slavnostni gost novoizvoljeni predsednik Danilo Türk, ki je dejal, da imamo zdaj priložnost videti nov obraz Evrope, ki se odpira na najbolj viden mogoč način. Za Türka je to pravi razlog za praznovanje. Na prireditvi so slovenski in italijanski satiriki mejo predstavili na nekoliko bolj šaljiv ali pa zajedljiv način.

Dokumente je dobro vedno imeti s seboj
Potovanje znotraj schengenskih meja bo zdaj preprostejše, saj na mejnih prehodih ni več nadzora. Čeprav pri vstopu v Avstrijo, Italijo ali Madžarsko ni treba pokazati osebnega dokumenta, morate tega vseeno imeti pri sebi, če vas kjer koli v Evropski uniji ustavi policija.

Dokumente za prestop meje pa bomo še nekaj časa potrebovali na letališčih. Tam bo namreč notranji mejni nadzor odpravljen šele marca prihodnje leto.

MNZ uvedel brezplačni "odprti telefon"
Na ministrstvu za notranje zadeve so ponudili "odprti telefon", na katerem bodo v petek med 9. in 11. uro na brezplačni telefonski številki 080 2002 odgovarjali na vse nejasnosti glede vstopa v schengen.

Še strožji nadzor na meji s Hrvaško
Na mejnih prehodih s Hrvaško bo nadzor še poostren, državljanom Unije bodo še vedno preverjali osebne dokumente, še strožji pa bo postopek pri državljanih drugih držav, saj bodo morali policisti opraviti temeljit pregled s pomočjo schengenskega informacijskega sistema in žigosati njihove potne liste.

Frattini: Zaslužne predvsem nove članice
Evropski komisar za pravosodje Franco Frattini je dejal, da gre za edinstven in zgodovinski dosežek, za katerega so zaslužne predvsem nove države članice. Dodal je, da vključitev v schengensko območje ni preprosto dejanje, širitev pa dejansko dokazuje zavezanost EU-ja k poenostavitvi zakonitih potovanj znotraj EU-ja in vanj, pa tudi h krepitvi varnosti na zunanjih mejah, s čimer se poveča varnost vseh državljanov EU-ja.

Prodi dal Slovenijo za zgled
Italijanski premier Romano Prodi je dejal, da sta vstop v schengensko območje in uvedba evra zasluženi priznanji za uspehe Slovenije. Slovenija, ki je postala članica EU-ja celo tri leta pred predvidevanji Bruslja, je po njegovih besedah lahko zgled vsem državam na območju nekdanje Jugoslavije.

R. B.