Predsedniki Slovenije, Hrvaške, Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Makedonije in Srbije ter gost, nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, so poudarili, da je treba vsa odprta vprašanja rešiti s političnim dialogom ter v skladu z mednarodnim pravom in dobrososedskimi odnosi.

Na srečanju, ki je minilo v znamenju odprtega in iskrenega dialoga med pobudnicama procesa in članicama EU-ja Slovenijo in Hrvaško ter državami zahodnega Balkana, ki so na različnih stopnjah približevanja evroatlantskim integracijam, je bilo, kot je dejal predsednik republike Borut Pahor, očitno, da med državami zahodnega Balkana manjka dialoga.

Obljube niso dovolj
V sklepni izjavi so voditelji poudarili, da samo obljuba daljne možnosti članstva v EU-ju ne zadošča za ohranitev zaupanja v pridružitveni proces. Potrebna so konkretna politična dejanja, saj je širitev politični proces, je poudaril Pahor.

Nemški predsednik Steinmeier, ki je bil poseben gost srečanja, je na novinarski konferenci poudaril, da je kljub burni preteklosti zahodnega Balkana pomembno iskati skupno prihodnost. "V Evropi bi morali vedeti, da vse, kar v tej regiji uspe ali ne uspe, vpliva na vso Evropo," je poudaril in dodal, da mir in stabilnost v regiji morata biti prioriteti EU-ja in njenih članic.

Veliki izzivi v regiji
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović pa je dejala, da izzivi v regiji niso majhni in da se ne bi smeli slepiti, da nekatera odprta vprašanja ne bi mogla znova eskalirati, zato je treba o njih govoriti. "Zdaj smo v vakuumu," je poudarila in pojasnila, da so v EU-ju utrujeni od širitev, v jugovzhodni Evropi pa utrujeni od reform, saj ni napredka pri približevanju EU-ju in Natu. Zato je po njenem mnenju pomembno, da koncept širitve ne bo samo retorika, ampak podprt s konkretnimi koraki in da bo zahodni Balkan redno na dnevnem redu EU-ja.

Zasedanje zunanjih ministrov
Slovenija in Hrvaška si bosta s skupnimi močmi prizadevali, da na agendi Evropske unije ostane širitev na zahodni Balkan, sta po srečanju zunanjih ministrov držav procesa Brdo-Brioni povedala gostitelja, slovenski in hrvaški zunanji minister Karl Erjavec in Davor Ivo Stier.

Srečanja so se poleg gostiteljev udeležili zunanji ministri oziroma njihovi namestniki iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Makedonije in Srbije, pa tudi posebna odposlanca zunanjih ministrov iz Francije in Italije ter posebni gost, nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier.

Na novinarski konferenci je minister Erjavec pogovor zunanjih ministrov označil kot neke vrste pripravo na vrh berlinskega procesa - razprave o širjenju EU-ja -, ki bo 12. julija v Trstu.

Pismo Evropski komisiji
Po Erjavčevih besedah so se ministri dogovorili, da bodo Evropski komisiji poslali pismo, ki bo dobra podlaga za razpravo na vrhu v Trstu. Pri tem je Stier poudaril komplementarnost obeh procesov, pri čemer sta oba ministra ponovila slovensko in hrvaško podporo približevanju držav zahodnega Balkana evroatlantskim povezavam.

Ministri so se tudi strinjali, da zahodni Balkan že sodi v Evropo in EU. Vendar morajo države v regiji opraviti vse reforme - od krepitve državnih institucij do vladavine prava, torej boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, je dejal Erjavec.

Po besedah Stiera se ministri držav zahodnega Balkana zavedajo, da morajo izpolniti merila za članstvo v EU-ju. Na drugi strani mora biti tudi EU pripravljen na nadaljnjo širitev, ne glede na vrsto izzivov, kot so brexit, terorizem, migracije. Pomembno je tudi, da ti izzivi ne bodo negativno vplivali na mir in stabilnost v jugovzhodni Evropi, je dodal hrvaški minister.

Minister Erjavec je izrazil prepričanje, da srečanje ministrov za države zahodnega Balkana pomeni nov korak proti evroatlantskim integracijam.

Pospešiti širitveni proces
V središču pogovorov je bila potreba po pospešitvi širitvenega procesa Evropske unije, ki je eden pomembnih ciljev Unije. Pogovarjali so se tudi o prihodnosti mladih, je povedal.

Zunanji ministri proces Brdo-Brioni vidijo kot izredno pomembnega za dialog znotraj zahodnega Balkana, zlasti v smislu okrepitve regionalnega sodelovanja. Strinjali so se, da je treba ta dialog nadaljevati.

Brez pogovorov o arbitraži
Ministra sta dejala, da se na zasedanju niso pogovarjali o skorajšnji odločitvi arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško.

Erjavec je sicer novinarjem dejal, da je vprašanje meja eno izmed odprtih vprašanj na zahodnem Balkanu, ki ga je mogoče rešiti dvostransko ali ob pomoči tretjega. Poudaril je, da se bodo o urejevanju slovensko-hrvaške meje pogovarjali, ko bo znana odločitev arbitražnega sodišča. Stier je ob tem dodal, da je jasno, da Slovenija in Hrvaška dvostranska vprašanja rešujeta v pogovorih med Zagrebom in Ljubljano.

Na še konkretnejše vprašanje, kaj se bo zgodilo po odločitvi arbitražnega sodišča o meji, glede na to, da ga Hrvaška ne sprejema, je Erjavec dejal, da Slovenija nima nobene težave.

"Ko bo odločba izdana, bo izdana na podlagi odločitve arbitražnega sodišča, da je nadaljevalo postopek, in na podlagi mednarodnega arbitražnega sporazuma. Od članice EU-ja pričakujemo, da spoštuje mednarodne sporazume, kar je tudi arbitražni sporazum," je pristavil.

Stier je na drugi strani zatrdil, da je hrvaška vlada na podlagi odločitve sabora o odstopu od arbitražnega sporazuma izvedla vse potrebne obvezne postopke za izstop iz arbitražnega procesa. Kot je dejal, so na podlagi dunajske konvencije notificirali vse strani, tako kot je bilo potrebno. Za nekatere postopke v okviru mediacije, za katere so nekateri hrvaški mediji poročali, da niso bili izvedeni, pa je dejal, da niso bili obvezni.

Gotovo pa je pred Zagrebom dialog z Ljubljano, na katerega je bil vedno pripravljen, je dejal. "Vprašanje želimo seveda rešiti, saj smo prepričani, da so dobrososedski odnosi s Slovenijo edina možnost," je še povedal hrvaški minister.