Kot je dejal Pahor, so evroatlantske integracije bistvenega pomena za perspektivo držav in narodov v regiji, njihovo blaginjo in regionalno varnost, ob tem pa je zagovarjal nadaljevanje postopka širitve EU-ja kljub institucionalni krizi te povezave. Za regijo namreč ne bo dobro, če se EU ne bo širil.

Pahor je poudaril pomen procesa Brdo Brioni za krepitev sodelovanja vseh držav članic pobude. "Treba je storiti še več, da bi zagotovili mir, varnost in normalizacijo odnosov med državama. Sprejemam še večjo odgovornost nase, da bi zagotovili mir, varnost in blaginjo," je dejal med panelom.

Pahor za spravo na Balkanu
Predsednik Slovenije je posebej poudaril, da je prednostna naloga držav in narodov v regiji sprava ter čimprejšnje reševanje dvostranskih sporov ob podpori EU-ja ali brez njega z namenom, da bi krepili gospodarstvo.

Pahor je napovedal strukturne spremembe v EU-ju v naslednjih letih, po njegovem mnenju pa je naloga Slovenije, da se uvrsti med države članice EU-ja, ki bodo nadaljevale evropski projekt v najvišji hitrosti.

Panela so se udeležili tudi predsedniki Albanije Bujar Nishani, Črne gore Filip Vujanović, Kosova Hashim Thaci, Makedonije Gjorge Ivanov in Srbije Tomislav Nikolić ter člani predsedstva BiH-a Bakir Izetbegović, Mladen Ivanić in Dragan Čović. Pridružila se bo tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar itarović, v nedeljo pa bodo vsi skupaj na srečanju procesa Brdo Brioni.

Nishani: Potrebni ustrezni mehanizmi
Kot je dejal Nishani, za urejanje in krepitev odnosov ne zadostuje samo politična volja, temveč je treba izgraditi mehanizme, ki bodo okrepili medsebojno zaupanje.

Ivanov je spregovoril o paradoksu, da ima Makedonija z Grčijo najboljše gospodarsko sodelovanje in blagovno menjavo, a politična nesoglasja Skopja z Atenami preprečujejo napredovanje Makedonije proti Natu in EU-ju. Predlagal je, da bi izgradili regionalni tehnološki park, ki bi ustavil tudi odhod najkakovostnejših strokovnjakov iz regije.

Nikolić hvaležen Sloveniji
Srbski predsednik Nikolić se je zahvalil Sloveniji zaradi, kot je dejal, nesebične pomoči Srbiji pri pogajanjih o članstvu v Uniji, obenem pa je kritiziral Hrvaško zaradi spotikanja Srbije na poti proti EU-ju. Črni gori je očital, da je podpisala sporazum o meji s Kosovom, čeprav Kosovo ni član ZN-a.

Sklepno besedo je imel predsedujoči predsedstvu BiH-a Izetbegović, ki je dejal, da je bilo na panelu čutiti veliko zanosa predsednikov držav glede pridružitve EU-ju. Regija ima veliko potencialov, ki bodo omogočali njen napredek v naslednjih petih oz. desetih let, je prepričan Izetbegović, a je treba hitreje reševati medsebojne spore in se tesneje povezovati v gospodarskih projektih.