Iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom) so sporočili, da se je tudi Slovenija v sredo v svojih stališčih pred predstavitvijo predloga večletnega finančnega okvirja za sedemletno obdobje po letu 2020 zavzemala za ambiciozen predlog.

Slovenija kot pozitivno vidi to, da Bruselj kljub izstopu Združenega kraljestva iz EU-ja kot izhodišče za pogajanja predlaga obseg sredstev, ki je primerljiv s trenutnim večletnim finančnim okvirom. Po njenem mnenju je namreč tako mogoče ustrezno nasloviti ključne izzive, s katerimi se trenutno spoprijema povezava.

Slovenija tako pozdravlja dejstvo, da komisija predlaga znatno povečanje sredstev za migracije in varnostne izzive, saj je po njenem mnenju ta vprašanja mogoče uspešno reševati le s skupnim evropskim pristopom, na kar so slovenski predstavniki opozarjali že ob migrantski krizi, ki je konec leta 2015 pljusknila tudi na slovenske meje. Ljubljana z odobravanjem sprejema tudi povečanje sredstev za programe na področju raziskav, inovacij, digitalizacije, varovanja okolja in mobilnosti mladih.

Prevelik rez v sredstva za razvoj podeželja
Je pa Slovenija ponovila tudi svoja stališča glede kohezijske politike in razvoja podeželja kot drugega stebra skupne kmetijske politike. Glede kohezijske politike tako že od samega začetka posebej poudarja, da ob sicer potrebni posodobitvi novega večletnega finančnega okvira ne sme priti do drastičnega zniževanja sredstev za razvoj regij in držav. "Ker iz samega predloga komisije še ni mogoče razbrati, kakšen vpliv bodo predložene spremembe imele na posamezne države in regije, bo v nadaljnjih pogajanjih Slovenija posebno pozornost namenjala prav temu vprašanju," so napovedali v Ukomu.

Podobno velja tudi za področje kmetijstva oziroma razvoja podeželja, kjer Evropska komisija predlaga zmanjšanje sredstev. "Zaradi pomena in vloge politike razvoja podeželja menimo, da je predlagano zmanjšanje na tem področju občutno preveliko," opozarja Slovenija.

Vlada bo številke natančno proučila
Vlada bo okvirni predlog EK-ja in sklop sektorskih zakonodajnih predlogov, ki bo sledil tako na strani prihodkov kot odhodkov, v prihodnjih tednih natančno proučila in na tej podlagi pripravila podrobnejši odziv. Pri tem bo pozornost Slovenije osredinjena na pomen kohezijskih sredstev in sredstev razvoja podeželja za prihodnji razvoj države.

Evropska komisija je za naslednje sedemletno obdobje predlagala proračun, vreden 1,11 odstotka bruto nacionalnega prihodka (BND) EU. Izraženo v cenah iz 2018 to v obveznostih znese 1135 milijard evrov. Ta raven obveznosti ustreza 1105 milijardam evrov oziroma 1,08 odstotka bruto nacionalnega prihodka (BND) Unije v cenah iz leta 2018. V tekočih cenah, torej ob upoštevanju inflacije, je ta številka za obveznosti 1279 milijard evrov, za plačila pa 1246 milijard evrov.

Večji proračun - pri obveznostih po tekočih cenah je od trenutnega večletnega proračuna večji za 192 milijard evrov - je po mnenju Bruslja nujen za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi odhoda velike neto plačnice Velike Britanije in odhodkovne zaradi novih prioritet, kot sta migracije in varnost.

Manj denarja za kmetijstvo
Komisija predlaga, da se nove naložbe v štirih petinah financirajo z novimi sredstvi ter v petini s prerazporeditvijo in prihranki. Med drugim predlagajo tudi, da se v odziv na nove razmere v Uniji s 27 članicami znižajo sredstva za skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko, in sicer za vsako za pet odstotkov. Ti politiki naj bi bili ob tem posodobljeni tako, da se bodo lahko z manj sredstvi še vedno uresničevali njuni cilji in dodatno vključevale nove prioritete.

Do določenih vidikov predloga je bilo kritičnih več članic, tako velike neto plačnice kot tudi Nemčija in Francija kot največji članici EU-ja. Zdaj se bodo začela intenzivna pogajanja o predlogu, ki naj bi bila po ambiciozni časovnici končana do pomladi prihodnje leto.