To je zapisano v okvirnih številkah predloga finančne perspektive, ki uravnava porabo EU-ja med letoma 2007 in 2013 in ga je komisija sprejela na zasedanju v Bruslju.

Boljši položaj za Slovenijo
Okvirna primerjava s prvimi tremi leti članstva v aktualni finančni perspektivi, ki se izteče konec leta 2006, s temi podatki pokaže, da bi njihova ohranitev za obdobje 2007-2013 za Slovenijo pomenila izboljšanje položaja.

Slovenski netoprejemek iz evropskega proračuna namreč v obdobju od 2004 do izteka 2006 na leto namreč znaša povprečno 0,36 odstotka vrednosti slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP).

Ukinitev britanskega rabata
Indikativni izračuni upoštevajo tudi uvedbo splošnega korekcijskega mehanizma, s katerim želi komisija olajšati finančno breme največjim neto plačnicam v skupno blagajno. Za ta korekcijski mehanizem bo morala prispevati tudi Slovenija, a manj, kot bi jo stal britanski rabat, ki ga novi mehanizem ukinja. Velika Britanija je že izrazila pritožbo na ukinitev rabata.

Indikativne številke kažejo, da bi bila ob ohranitvi rabata pozitivna bilanca Slovenije postavljena na 1,31 odstotka BNP-ja. Če za uvedbo korekcijskega mehanizma ne bi bilo predlagano štiriletno prehodno obdobje, pa bi bil izkupiček 1,34 odstotka BNP-ja. Najboljše stanje bi sicer bilo brez kakršnihkoli mehanizmov - bilanca bi bila 1,4 odstotka BNP-ja.

Po prvih indikativnih izračunih naj bi bilo v neto prejemniškem položaju skupaj 15 držav, v neto plačniškem pa deset, med njimi večina dosedanjih članic ter Ciper. Največje prejemnice bi bile baltske države, največ pa bi v blagajno morale prispevati Nizozemska, Nemčija, Velika Britanija in Švedska.

Dokončen dogovor šele prihodnje leto?
Dokončen dogovor o perspektivi mora biti sprejet soglasno, ciljni datum za to pa je leto 2005. Okvirne smernice perspektive je zdajšnji predsednik komisije Romano Prodi v Evropskem parlamentu predstavil že februarja.