"Odlaganje sankcij EU-ja lahko politične zapornike stane življenja," je opozoril Otrošenkov, ki je bil marca lani obsojen na štiri leta zapora, ker je sodeloval na protestih opozicije, septembra pa je bil po odloku beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka izpuščen.

Zunanji ministri EU-ja danes v Bruslju sicer še niso potrdili sankcij proti Belorusiji, dogovorili pa so se, da jih bodo sprejeli v dveh fazah. Najprej bo v torek sprejeta odločitev o seznamu 21 kaznovanih sodnikov, seznam gospodarstvenikov pa ostaja odprt do marčevskega zasedanja.

Na današnjem zasedanju so se dogovorili, da bo v prvi fazi Svet za splošne zadeve, v okviru katerega se sestajajo ministri za zunanje in evropske zadeve, v torek pod točko A brez razprave potrdil seznam 21 sodnikov, ki bodo kaznovani z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v EU.

Seznam gospodarstvenikov, ki naj bi jih doletela ta kazen, pa ostaja odprt. Do marčevskega zasedanja zunanjih ministrov, ko naj bi sprejeli odločitev, bodo zbirali predloge o tem, koga vključiti na ta seznam, so pojasnili viri. Članice Unije so se januarja dogovorile za razširitev ukrepov za sankcioniranje beloruskega režima, med drugim za razširitev seznama posameznikov in podjetij, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v EU.

Slovenija kot ovira na poti do potrditve
Potrditev dodatnih sankcij proti Lukašenkovemu režimu je po navedbah evropskih diplomatskih virov ovirala Slovenija, ker je zaradi gospodarskih interesov nasprotovala vključitvi oligarha Jurija Čiža na seznam kaznovanih oseb.

Čiž, lastnik nogometnega kluba Dinamo Minsk, velja za tesnega prijatelja Lukašenka in je lastnik družbe, s katero je povezano slovensko podjetje Riko, ki je minuli teden sporočilo, da bo v središču Minska gradilo kompleks, vreden več kot 100 milijonov evrov.

Investitor projekta je namreč družba Elite Estate, ki jo nadzira Čiž. Vlagatelj bo po navedbah Rika zagotovil več kot polovico lastnih sredstev, potrebni kredit pa mu bo dodelil konzorcij mednarodnih bank. Kreditna tveganja bo zavarovala SID banka kot posrednik za slovensko državo.

Erjavec protestira
Slovenija se ne strinja s tem, da se na kazenski seznam oseb, ki sodelujejo z beloruskim režimom, uvrsti samo enega poslovneža, saj je prepričana, da je več poslovnežev, ki podpirajo režim Aleksandra Lukašenka, in želi celovit pristop h gospodarskim sankcijam, je pojasnil zunanji minister Karl Erjavec.

Na vprašanje, ali bo torej Slovenija marca pripravljena sprejeti seznam poslovnežev in podjetij, ki jih bo EU kaznovala z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo, če na njem ne bo samo Jurij Čiž, ampak tudi drugi gospodarstveniki, je minister odgovoril pritrdilno.

"Ja, potem bomo ta seznam tudi sprejeli, ker potem gre za to, da se celovito pristopa k izvajanju gospodarskih sankcij in v tem primeru ne bomo videli nobenih zadržkov, da ne bi podprli takšnih gospodarskih sankcij, ker se zavedamo, da je treba nadaljevati pritisk na beloruski režim in gotovo so gospodarske sankcije eden od načinov za takšen pritisk," je dejal minister. Razprava o sankcijah proti Lukašenkovemu režimu je bila po njegovih besedah "pestra" in "naporna".

Slovenija za temeljito analizo
Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve sicer poudarjajo, da Slovenija "ves čas podpira omejevalne ukrepe, ki jih EU izvaja proti Belorusiji in so namenjeni proti tistim dejanjem beloruskih oblasti, ki kršijo človekove pravice, onemogočajo razvoj demokracije in delovanje civilne družbe".

Vendar pa država obenem želi, da bi bila pred opredelitvijo seznama oseb, ki naj bi bile vpletene v kršenje človekovih pravic v Belorusiji, opravljena temeljita analiza povezav med oligarhi, da ne bi bili podjetniki in podjetja uvrščeni na seznam ad hoc. To slovensko stališče po navedbah virov podpira tudi Latvija.