Zatrdil je, da si je Slovenija v pogajanjih izborila nekoliko ugodnejši ključ porazdelitve bremen kot v primeru trenutnega začasnega mehanizma. Namesto 0,47-odstotnega deleža bo njen prispevek, izračunan na podlagi deleža v kapitalu Evropske centralne banke, v stalnem mehanizmu (ESM) 0,428 odstotka.

Pahor: Višina prispevka je znak javnofinančne stabilnosti Slovenije
Slovenija si je močno prizadevala, da se nove in manj razvite članice območja evra nekoliko razbremeni, in podpirala nemški predlog, da se 80 milijard evrov vplačanega kapitala vplača v petih enakih letnih obrokih, je dejal premier Borut Pahor.

Prispevek Slovenije v deležu BDP-ja je med članicami evrskega območja tako kot pri začasnem mehanizmu med najvišjimi, saj se pri ključu upošteva tudi raven javnega dolga, je povedal.

Prepričan je, da je to dokaz, da je stanje v Sloveniji boljše, kot si večina misli, in da se Slovenija s krizo spopada uspešneje od večinskega mnenja. Zatrdil je, da se v evropskih krogih opazi, kakšen je sorazmerni prispevek male Slovenije kot mlade države za pomoč bolj uveljavljenim evropskim gospodarstvom.

Štiri članice že z ukrepi v okviru pakta za evro, Slovenija med redkimi z osnutkom
Po koncu dvodnevnega vrha EU-ja je Pahor še povedal, da so Nemčija, Francija, Belgija in Španija že predstavile nabor ukrepov za uresničitev ciljev iz pakta za evro, Slovenija pa je ena redkih članic, ki so predstavile osnutek ukrepov. Slovenija je tako po njegovih besedah ambiciozna. Ponovil je tudi željo, da se o osnutku, ki ga je vlada potrdila v četrtek, opravi obsežna razprava s socialnimi partnerji, opozicijo in strokovno javnostjo, zato da se v naslednjih dveh mesecih najde novo razvojno soglasje za Slovenijo.

Dejal je, da ve, da je to velik izziv, a vidi ga kot veliko priložnost. Tudi kolegom v Evropskem svetu je zatrdil, da si želi široko soglasje o ukrepih za okrepitev konkurenčnosti in stabilizacijo javnih financ ter strukturnih reformah, a se zaveda "širokogrudne" pravice do referenduma v Sloveniji. Zatrdil je, da so liberalnost referendumske ureditve prepoznali tudi drugi voditelji. Znova pa je izrazil svojo vero v "razsodnost, treznost in odločnost" velike večine volivcev, da bodo velike reforme, kot je pokojninska, prepoznali kot nujen in neizogiben projekt.

"Slovenija bo sodelovala pri pomoči beguncem"
Premier je v Bruslju tudi zagotovil, da Slovenija svojih vojakov ne namerava poslati na tla Libije ali katere koli druge države južnega Sredozemlja. Je pa v okviru svojih zmožnosti pripravljena sodelovati pri pomoči beguncem s tega območja, ki jih je na mejah Evropske unije trenutno 300.000, je dejal. Zagotovil je, da so se voditelji strinjali, da si bodo države "pošteno" razdelile breme pomoči beguncem, niso pa določili nikakršnih kvot.

Pojasnil je, da je v neformalnih dvostranskih pogovorih z voditelji, katerih države so intenzivno vključene v vojaške operacije za zagotavljanje varnosti v zračnem prostoru nad Libijo, poudaril, da resolucija VS-ja ZN-a 1973 izrecno prepoveduje uporabo pehote in da se je tega treba držati. "Kakor koli se bodo že razvijale stvari v južnem Sredozemlju, slovenska vlada ne namerava poslati slovenskih vojakov na tla," je zatrdil.

"Smo članica Nata in imamo nekatere obveznosti"
Na vprašanje, ali je mogoče sodelovanje slovenskih vojakov v južnem Sredozemlju, če bi bila sprejeta nova resolucija VS-ja ZN-a, ki bi to dovoljevala, je odgovoril, da je Slovenija v tem primeru "dolžna sodelovati v skladu s svojimi zmožnostmi". "Nekaj slovenskih častnikov je v Neaplju v komandnem vrhu Nata in ti bodo v tem komandnem vrhu v tem smislu tudi sodelovali. Smo članica Nata in imamo nekatere obveznosti," je še pojasnil.

Dejal je, da francoski predsednik Nicolas Sarkozy, čigar država je vodilna v koaliciji voljnih v Libiji, pozna njegova zadržana stališča. "A najin iskren odnos zaradi tega ni ranjen," je povedal. Pojasnil je, da voditelji niso govorili samo o zagotavljanju varnosti v Libiji, temveč tudi o Jemnu, Siriji in povečanju napetosti v Bahrajnu.

Pahor za uporabo jedrske energije ob strogi varnosti
Po koncu vrha EU-ja je Pahor še povedal, da se večina voditeljev članic EU-ja, ki uporabljajo ali nameravajo uporabljati jedrsko energijo, strinja, da se lahko ob zagotovitvi stroge varnosti ta oblika energije še naprej uporablja v energetski mešanici. Poudaril je, da se Slovenija s takšnim pogledom absolutno strinja.

Napovedal je, da bo Slovenija že prihodnji teden v svoj pravni red prenesla direktivo o varnosti jedrskih naprav, ter zagotovil, da ob neodvisni upravi za jedrsko varnost in vseh drugih mehanizmih, ki jih ima država, ter ob sodobni in varni Nuklearni elektrarni Krško ni nevarnosti za ljudi.

Rezultati prvih preizkusov varnosti jedrskih elektrarn v EU-ju konec leta?
Voditelji so podprli tudi izvedbo celovitih in preglednih preizkusov varnosti jedrskih elektrarn v EU-ju, Evropsko komisijo in Skupino evropskih regulatorjev za jedrsko varnost pa so pozvali, naj v najkrajšem mogočem času opredelita usklajena metodologijo in obseg teh stresnih testov ob polnem sodelovanju članic. Teste naj bi izvedle nacionalne oblasti ob medsebojnem nadzoru članic, o rezultatih pa naj bi obvestili komisijo in omenjeno skupino evropskih regulatorjev ter jih na koncu tudi javno objavili. Evropski svet bo prve rezultate na podlagi poročila komisije preučil že konec tega leta.

Poleg tega so voditelji zahtevali, da se podobni testi izvedejo tudi v državah v soseščini Unije in drugod po svetu, tako v delujočih kot načrtovanih elektrarnah. Vrh EU-ja je pozval tudi k sprejetju najostrejših mogočih varnostnih standardov za jedrske elektrarne v EU-ju, ki naj bi se redno posodabljali, Unija pa naj bi jih skušala uveljaviti tudi po svetu. Obenem so voditelji komisijo pozvali, naj pripravi pregled veljavne evropske zakonodaje na področju varnosti nukleark in po potrebi predlaga spremembe.